Že vsa leta z vami živi in deluje skupnost Družbe Jezusove. Odločili smo se, da se bomo enkrat mesečno kolikor mogoče vsi zbrali v cerkvi pri sv. maši v edinosti z vami, ki boste tisti večer prišli. Taka maša bo na god enega oziroma izbranega jezuitskega svetnika, ki se ga tisti mesec spominjamo v bogoslužnem koledarju. Praviloma bo to med tednom. V januraju bo ta sveta maša na god blaženega Ignacija de Azevedo in 39 tovarišev, v ponedeljek, 19. januarja.
Za vsak mesec bo posebej oznanjeno, kdaj bo ta maša.
Prisrčno torej vabljeni k večerni maši, v edinosti z vso Družbo Jezusovo, ki je poslana, da pri vas po njenih članih služi veri in pravičnosti.
Pater Ignacij (Inácio) de Azevedo (1526–1570) je s svojim navdušenjem za misijone zbral skupino 39 jezuitov iz Španije in Portugalske, ki so z njim odšli v Brazilijo. Njihova pot pa se je strašno končala, ko so piratski francoski hugenoti zajeli portugalsko ladjevje, s katerim so jezuiti potovali, in jih umorili.
Pater de Azevedo je, preden ga je vrhovni predstojnik p. Frančišek Borgija imenoval za vizitatorja v Braziliji, ustanovil kolegij sv. Antona v Lizboni in kolegij sv. Pavla v Bragi na Portugalskem. V Bahio je prispel leta 1566 in tam preživel dve leti. V tem času je prepotoval vso deželo in obiskoval jezuitske šole in misijonske postojanke, da bi lahko ocenil delo jezuitov in videl, kaj bi se lahko še izboljšalo. V poročilu je pohvalil napore v Braziliji, omenil pa je pomanjkanje ljudi. Pater Borgija ga je imenoval za provinciala Brazilije in mu naročil, naj si poišče jezuitske tovariše v Španiji in na Portugalskem. Zbral je okrog 70 prostovoljcev, nekateri so že bili duhovniki, večina pa še sholastiki ali novinci.
Ignacij je zbral zelo različne prostovoljce za petmesečno pripravo blizu Lizbone. Petega junija 1570 naj bi na sedmih ladjah in eni hitri jadrnici odpotovali proti otokom Madeira na afriški obali. Prispeli so teden dni pozneje. Govorice, da v bližnjih vodah grozi nevarnost napada francoskih gusarjev, so zadržale popotnike v pristanišču, vse dokler se ni kapitan ladje Santiago, ki je nosila patra de Azevedo in 43 drugih misijonarjev, odločil, da bo kljub nevarnosti poskusil odpluti na otok La Palma. Štirje jezuiti so se zaradi nevarnosti, da bi jih francoski gusarji ulovili in umorili, odločili, da ne odpotujejo. Vožnja se je dobro začela, z mirnim morjem in ugodnim vetrom. Ko pa je ladja prispela v bližino otoka La Palma in je kapitan zajadral v zaliv Tazacorte, se je veter spremenil. Pogovarjali so se, da bi po celini odpotovali v pristanišče Santa Cruz de La Palma, kjer bi misijonarji lahko dobili ladje za Brazilijo, vendar se je de Azevedo odločil, da bodo tja vseeno odšli z ladjo. Dva dni pozneje so na obzorju opazili jadra in izkazalo se je, da gre za francoske piratske ladje pod poveljstvom Jacquesa Sourieja.
Francoske ladje so bile mnogo hitrejše kot Santiago in so jih z lahkoto ulovile. Trije pirati so se že prišli na Santiago, a so jih premagali, ladje pa so se spet oddaljile. De Azevedo je na krov prinesel sliko Naše Gospe, ki mu jo je osebno podaril papež Pij V. Postavil jo je ob glavni jambor in povabil potnike k molitvi. Ko je piratom spet uspelo priti na krov, so ga napadli in z meči razsekali njegovo glavo in telo, nato pa ga s sliko vred, ki jo je držal v rokah, vrgli čez krov. Nato so na ladji poiskali vse, ki so nosili črne talarje, in nekatere takoj pomorili, drugim pa so posekali roke in jih pometali v morje.
Ko je Sourie prevzel nadzor nad ladjo, je še preostale jezuite pometal v morje. Simon da Costa, ki je bil šele nekaj tednov jezuit in še ni nosil talarja, je takrat še ostal živ. Ko pa je francoski pirat zasliševal preživele, je Simon razkril, da je tudi on misijonar. Sourie je ukazal, naj ga obglavijo in vržejo v morje. Edini preživeli jezuit je tako ostal John Sánchez, ki so mu pirati prizanesli, ker so potrebovali kuharja. Na krovu je ostal vse do pristanka zajete ladje v domačem pristanišču piratov, v La Rochelle v Franciji.
Od tam je pobegnil in uspelo mu je priti na Portugalsko, kjer je drugim jezuitom povedal za mučeniško smrt patra de Azeveda in njegovih tovarišev: Diego de Andrade, Francisco Álvares, Gaspar Álvares, Manuel Álvares, Alonso de Baena, Álvaro Borralho (Mendes), Marcos Caldeira, Benito de Castro, Antonio Correia, Luis Correia, Simão de Costa, Aleixo Delgado, Nicolás Dinis, Gregorio Escribano, Anthonio Fernandes, Domingo Fernandes, João Fernandes (I), João Fernandes (II), Manuel Fernandes, Pedro de Fontoura, André Gonçalves, Gonçalo Henriques, Simão Lopez, Francisco de Magallaes, Juan de Mayorga, Diogo Mimoso Pires, Pedro Nunes, Manuel Pacheco, Francisco Pérez de Godoy, Bras Ribeiro, Luis Rodriguez, Manuel Rodriguez, Fernando Sánchez, Juan de San Martín, Antonio Soares, Amaro Vaz, Juan de Zafra, Esteban Zuraire, in Juan, nečak kapitana zajete ladje.
