Peti in hkrati zadnji draveljski duhovni večer v sezoni 2016/2017 bo z zakoncema Doljak v petek, 9. junija 2017, po večerni sv. maši v dvorani nove cerkve.
Gosta večera bosta zakonca DOLJAK, farmacevt in odvetnica, poročena 16 let imata 2 otroka. O sebi povesta, da še vedno doživljata padce, a jih izkoristita za zorenje in preizkušnje razumeta kot priložnost za zorenje. S pričevanjem »Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru«, nas bosta obogatila in gotovo odgovorila na marsikatero vprašanje.
ČE JE USPELO NAMA, LAHKO USPE VSAKEMU PARU
Sva popolnoma običajen zakonski par. Najina poroka je bil mejnik, a pravi smisel najinega skupnega življenja sva spoznala kasneje. Najin odnos je vzklil iz razposajene zaljubljenosti in (še vedno) zori v zrelo ljubezen. Spoznavava, da nisva skupaj slučajno, ampak da sva si prav midva namenjena in drug drugemu podarjena. A ni bilo vedno tako. V najin odnos se je začela od kdo ve kod postopno plaziti vedno večja odtujenost. Dnevne obveznosti in pomanjkanje pogovora so nama speljale začetniško harmonijo in potrpežljivost. Še preden so prišle preizkušnje (nezmožnost takojšnje zanositve, smrt najbližjih, bolezen) sva iskala smerokaz, ki bi naju popeljal varno mimo prepadov življenja.
Našla sva skalo, na kateri sva začela zares zidati najin dom. Odkrila sva varno zavetje, kamor se lahko zatečeva, kadar zunaj (in notri) divja nevihta. Šele sedaj veva, da ni dovolj, če se lahko zaneseva drug na drugega, ampak da (se) zaupava Tistemu, po čigar volji sva skupaj. Sedaj ni najin cilj le, da (pre)živiva skupaj – ampak, da zaživiva in letiva na krilih Božje ljubezni. Živeti odnos v zakonski zvezi – za zmeraj, do zadnjega vdiha – je odločitev slehernega novega jutra posebej. Odločitev pa ni dovolj. Nečemu Večjemu od naju morava pustiti, da se dotakne najinih src. Vsak dan znova prepoznavava priložnosti, da prav skozi zakonski odnos postajava boljša človeka. Trudiva se, da bi čim več takšnih priložnosti tudi izkoristila.
Na naslovu najinih src ima Stvarnik sedaj prijavljeno stalno bivališče in od takrat je vsaka najina minuta praznik, za kar se vsakič znova zahvaljujeva. Ničesar (razen najina sebičnost) ga ne more več izseliti. Lepo je biti skupaj kljub najinim nepopolnostim in pomanjkljivostim. Zavestno, ne zgolj “po sili razmer”, se sprejemava takšna kot sva. Zares imeti rad in spoštovati vključuje tudi odprte oči za stiske sozakonca. Lepo je biti prepleten v dobrem in slabem. Lepo je biti eno. Lepo je biti trojna vrvica.
Hvala Gospodu, ker nama daje milost učiti se. Tako kot slehernemu posamezniku in paru. Danes sva prepričana, da so pred nama še najini najboljši dnevi. Če je uspelo nama, lahko uspe vsakemu paru.
Prisrčno vabljeni.
