V nedeljo, 20. marca bo cvetna nedelja. Pri mašah bomo blagoslovili butarice in ostalo zelenje. Blagoslov zelenja in butaric bo pri ostalih mašah v cerkvi, edino pri 10. maši bo zunaj na Rokovem trgu. Pri tej maši vas zato prosimo, da ne odhajate prej v cerkev, sicer tam vedno nastane zmešnjava, pa tudi blagoslova zelenja tedaj v cerkvi ne bo. Tako vsi počakajte na Rokovem trgu in ne pred cerkvenimi vrati. Po blagoslovu bomo v procesiji med petjem odšli v cerkev, kjer se bo obred nadaljeval v sveto mašo. Najprej gre križ, nato otroci pevci, zatem vsi navzoči, nazadnje pa ministranti in duhovnik. Ko pridemo do vrat cerkve, se vsi postavite v špalir, da duhovnik z ministranti gre po sredini. V primeru dežja bo blagoslov v cerkvi.
Simbolika cvetne nedelje
Bogoslužje, ki poteka od cvetne do velikonočne nedelje, zaznamuje bogata simbolika, ki pomaga h globljemu razumevanju jedra krščanskega verovanja.
Na cvetno nedeljo izstopajo trije simboli: pot, zelenje in vzklik hozana. Nomadsko ljudstvo Izrael je svojo zgodovino razumelo kot popotovanje, ki se je začelo s praočetom Abrahamom, ki se je po Božjem klicu odpravil na pot v obljubljeno deželo. Simbol poti nastopa tudi v Jezusovem življenju (prim.Mt 7,13 in sl.; 19,29; 22,16) in doseže vrhunec v izreku: »Jaz sem pot, resnica in življenje« (prim. Jn14,6a). Verniki v spomin na Jezusov slovesni prihod v Jeruzalem oblikujejo procesijo, ki se začenja na prostem in se konča v bogoslužnem prostoru.
Jezusa so ob vhodu v Jeruzalem pozdravljali z zelenjem, ki je v naših krajih povezano s tradicijo izdelovanja butar oziroma s pripravo oljčnih vejic. Oljka je odporno sredozemsko zimzeleno drevo, ki je simbol miru in sprave (prim. 1 Mz 8,11), zelenje pa predstavlja rodovitnost in življenje. Palmove veje, ki jih v zapisu izrecno omenja le evangelist Janez, so simbol zmagoslavja in kraljevanja, zato so Jezusa pozdravljali kot kralja, ki prihaja v Jeruzalem.Ob vhodu v Jeruzalem so ljudje Jezusa, ki je jezdil na oslu, pozdravljali z vzkliki hozana s čimer so izražali vero v Kristusa kot v kralja in Odrešenika. Beseda hozana je sicer v vsakodnevni bogoslužni rabi pri maši, saj kristjani s to molitvijo pred povzdigovanjem izpovedujejo vero v Odrešenika v podobi posvečenega kruha in vina.
Evangeljsko poročilo o pasijonu in obredi cvetne nedelje uvedejo vernike v dogodke velikega tridnevja ter ponudijo panoramski pregled nad celotnim dogajanjem. Bogoslužje cvetne nedelje strne v sebi najpomembnejše dogodke Kristusove zadnje večerje, trpljenja in smrti, ki jih Cerkev na veliki četrtek, veliki petek in veliko soboto obhaja posamično in bolj poglobljeno.
