Drage župljanke in župljani,

ko sem se pred mesecem dni sprehajal po ulicah Buenos Airesa, sem občudoval v vijoličasto barvo odeto mesto s cvetovi dreves imenovanih Jacaranda. Kamorkoli je zrl pogled, oko ni moglo ubežati v soncu svetlikajoči se vijoličasti barvi. Na ulicah, v parku, pred poslopji, ob stanovanjskih hišah, povsod vijoličasto morje cvetov. Kakor da bi imel Bog malce humorja in v barvi narave vstopil v advent, v čas pričakovanja, hrepenenja in v čas upanja.

Z odtenki barve nas želi Stvarnik popeljati v nov začetek in v novo rojstvo. V Avstraliji naj bi vijoličasto obarvano drevo Jacaranda simboliziralo novo življenje in po ljudskem običaju naj bi za vsakega novorojenega otroka zasadili na svoji parceli drevo Jacaranda.

Kaj bom pa jaz zasadil na moji parceli, v mojem življenju in v moji zgodbi ob Jezusovem rojstvu? S čim bom zaznamoval prihod Odrešenika na svet?

Da bi tudi mi ob novorojenem Zveličarju znali zacveteti v barvi ljubezni in drugim polepšati življenje.

V imenu draveljske župnijske ekipe in jezuitske skupnosti vam želim vesel božič in vse dobro v novem letu.

p. Miran Žvanut, župnik