Binkoštna nedelja in zaključek veroučnega leta

Novice
Povej naprej!

Praznik binkošti smo slovesno praznovali že pri župnijski sveti maši. Ob spremljavi skupine Tamburjaši iz Vipave, so prepevale Plejade iz Ajdovščine in domači Mešani pevski zbor.

Tudi pri družinski sveti maši so nas z glasbo in petjem razveselili gostje iz Vipavske doline. Ker pa smo z današnjo nedeljo zaključili veroučno leto, so sodelovali tudi učenci vseh razredov in njihovi kateheti, ki so letos poučevali verouk. V okrogli kapeli cerkve so otroci pripravili tudi razstavo svojih del, ki so jih ustvarili med letom  pri verouku.

Ob tej priložnosti se je od nas poslovil tudi p. Jože,  ki odhaja na novo župnijo. Zato so se mu ministranti s skromnim darilom oddolžili za vse, kar je v naši župniji dobrega naredil za njih in ostale v naši župniji. 

Po koncu družinske svete maše je bilo na Trgu sv. Roka še druženje ob pecivu in prijetnih zvokih Tamburjašev. Hvala vsem za lepo nedeljo.

 

Nekaj besed naših katehetov:

V letošnjem veroučnem letu smo bili z veroučenci že drugo leto skupaj, kar pomeni, da smo se tudi bolj spoznali med seboj. Skozi vso leto pa smo tudi odkrivali, kdo je Bog in se spraševali kdo je zame Bog? Ravno On nas pozna najbolje! S pomočjo Svetega Pisma smo Boga spoznavali in ga imenovali z različnimi imeni. Odkrivali smo, da je Bog vedno med nami, vendar ga tudi dostikrat ne opazimo in ne spoznamo, tako kot ga tudi učenci niso, ko je vstal od mrtvih. 

s. Iva Horvat

 

Za nami je še eno lepo in zanimivo veroučno leto. V 5. razredu smo se letos pogovarjali o znamenjih Božje ljubezni do nas, predvsem o sedmih zakramentih. Decembra smo imeli tudi oratorijski dan, ko smo spoznavali našo župnijo. Ko sem zadnjo uro verouka učence spraševala, kaj so si najbolj zapomnili in kaj jim je bilo najbolj všeč, jih je veliko omenilo, da so veseli, ker so bolje spoznali to župnijo. Pomembno se mi zdi, da otroci vedo, od kod prihajajo, kdo je naš zavetnik in kdo vse dela ter živi v naši župniji.

Mislim, da so veroučenci radi prihajali na naša srečanja in tudi jaz sem poslanstvo katehetskega dela z veseljem opravljala ti dve leti. Pridobila sem veliko novih izkušenj, ki mi bodo gotovo koristile v mojem bodočem poklicu. Hvaležna sem Bogu za vse učence in starše, s katerimi smo se dobro razumeli; za so-katehete, ki so priskočili na pomoč, ko je bilo to potrebno in s katerimi smo se na izletih vedno imeli lepo; ter za p. Mirana, ki mi je pred skoraj 2 letoma omenil, da si želi, da bi poučevala verouk in mi dal možnost, da pridobim bogate izkušnje poučevanja verouka.

Tjaša Medved


Pripravljanje letošnjega 3. razreda veroučencev na prvosveto spoved in prvo sveto obhajilo je bil zame poseben izziv in dar. V letošnjem letu smo ob zajetnem učbeniku predelovalidele priprave na sv. spoved (izpraševanje vesti, kesanje,trdni sklep, spoved in pokora) ter mašne dele (začetniobred, besedno bogoslužje, daritveno bogoslužje z obhajilnim obredom in sklepni obred). Zame je bila tolepa izkušnja prenašanja osebne izkušnje in teološke poglobitve v dialog z otroci, vse leto sem prenovljeno doživljal svoje pristopanje k obema zakramentoma.

Čeprav so otroci živahni in jih je bilo vedno znova, ko smo med veroukom prišli v cerkev, potrebno ustavljati,naj ne tekajo, pa so ob trenutkih osebne molitve po sv. spovedi in v navdušenem prepevanju po prejemu svetega obhajila pokazali lep čut ne samo za prostor, temveč za odnos s tistim, ki ga molijo – z Jezusom. Potem ko sem jih ob zaključku veroučnih ur večkrat blagoslavljal s križcem na čelo, je bilo nekaj novega in čudovitega videti njihovo vero, ko so pristopili, slovesno in v miru, vsak k svojemu srečanju z Jezusom pod podobo kruha. 

diakon Rok Bečan DJ

 

Preteklo veroučno leto mi bo ostalo v zelo lepem spominu. Z otroki 6. razreda smo spoznavali, kako Bog vodi življenja. Začeli smo z Abrahamom in drugimi v stari zavezi, nato pa se usmerili v novo zavezo in natančneje spoznali nekaj svetnikov- med njimi tudi Jožefa in Marijo. Središče pa je bil Jezus in kako lahko z njim prepoznavamo kaj Bog želi za nas in kako to živeti. Veseli me, da smo preko pesmi, pogovorov, molitve in še marsičesa drugega skupaj odrinili na globoko in se med seboj še bolj povezali. Ob koncu leta je zame res lepo darilo za lepo prehojeno skupno pot, ko so otroci dejali, da bi si želeli, da naredimo, tako kot lansko leto, ob zaključku leta tudi piknik. In z veseljem pričakujemo ta dan, ki se hitro približuje, ko bomo skupaj preživeli nekaj sproščenih trenutkov ob igri, kitari in pogovorih.

Darinka Bak


 Zvočni posnetki:

– homilija pri župnijski sv. maši ob 8:30 (diakon Rok Bečan)

– homilija pri družinski sv. maši ob 10:00 (p. Primož Jakop)

– slovo od p. Jožeta Poljanška (Franjo Marjanović) 

 

Foto: Tomaž Celarec in Primož Podobnik

Video: Jože Strajnar

Prejšnji prispevek
Oratorij 2020
Naslednji prispevek
Mala jata na festivalu družin