8. marca smo se zadnjič v živo srečali pri nedeljskem bogoslužju in kako lepo je, da smo zopet skupaj. Za tiste, ki ste vešči računalnika in interneta, smo poskusili vsaj delček naše navzočnosti pričarati z vsakodnevnimi prenosi svetih maš. Situacija nas je seveda presenetila in morali smo se znajti kot skavti v naravi. S tem kar imaš pri sebi, preživi in naredi kar najbolje. Tako nekako so izgledali naši prvi posnetki maš, potem pa smo se počasi učili. Posebna zahvala gre jezuitskima novincema Urbanu in Filippu, ki sta bila ravno na praksi v Dravljah in ker so bile povezavo z Genovo v Italiji prekinjene, sta morala podaljšat svoje bivanje pri nas. Iz hišne kapele sta naredila studio in skrbela, da so prenosi maš lepo potekali. Seveda, tudi brez težav ni šlo. Včasih je ponagajal zvok, včasih internetna povezava, včasih pa drobna nepozornost, ko imaš v glavi sto stvari in jo polomiš pri najbolj osnovni. Kakorkoli, upam, da ste vsaj malo doživeli letošnje velikonočne praznike in dogajanje ob njih.
Tudi za našo draveljsko jezuitsko skupnost so bili prazniki nekaj posebnega. Prvič se je zgodilo, da smo bili vsi patri doma in skupaj z novincema nas je bilo v hiši kar trinajst.
Najlepša hvala vsem, ki ste nas presenečali z darovi, bodisi v obliki hrane ali denarja.
Življenje se počasi normalizira in cerkve so se odprle. Po svojih najboljših močeh se bomo potrudili, da bo bogoslužje potekalo v skladu s smernicami in varnostjo župljanov, vas, dragi župljani pa prosimo za sodelovanje in potrpežljivost.
Ob nedeljah smo uvedli dodatno sveto mašo ob 17. uri, da bi razbremenili obisk cerkve pri ostalih mašah. Zaradi varnostne razdalje smo zaprli vsako drugo klop, tako da bo cerkev sprejela precej manj ljudi. Prosimo, da se poskušate držati varnostne razdalje, da prihajate v cerkev z maskami in da prejemate obhajilo samo na roko.
Verjamem in prepričan sem, da bomo skupaj zmogli preskočiti tudi to oviro in bili strpni drug do drugega.
Naj bo Marjin mesec maj, mesec cvetov in sonca takšen tudi v naših srcih, v naših družinah in na našem delovnem mestu.
p. Miran Žvanut