V soboto, 14. decembra 2024, je v naši župniji potekal prvi adventni dan za družine. Ideja za adventni dan za družine se je rodila iz želje, da si družine pred praznikom Jezusovega rojstva (v poplavi vseh drugih decembrskih dogodkov) vzamemo čas za bistveno – za umirjeno pripravo na praznik tako za starše kot tudi za otroke. Ideja je odgovorila tudi na pomisleke katehetske ekipe o smiselnosti verouka v zadnjih tednih adventa, ko verouk (zaradi drugih dogodkov) obiskuje le peščica otrok.
Ekipa, ki je pripravljala Adventni dan za družine, se je tako odločila, da bo udeležba na dogodku za vse veroučence in njihove družine obvezna ali pa vsaj nadvse zaželena (klasičen verouk v 3. in 4. adventnem tednu je tako odpadel in smo ga nadomeščali v sobotnem dopoldnevu). Čeprav je bila udeležba obvezna, nas je število prijav vendarle presenetilo – prijavilo se je namreč več kot sto družin! Veliko družin se je prijavilo tudi ‘prostovoljno’.
V soboto zjutraj smo se družine zbirale v cerkvi, medtem ko so glasbeniki že igrali in peli ter “nastavljali” vzdušje za naš dopoldan. Ob devetih smo začeli z molitvijo in kratkim nagovorom župnika p. Primoža, ki nam je povedal, kakšen je namen našega adventnega dne in tudi, zakaj smo izbrali temo Moč molitve.
Potem smo se razdelili v skupine: predšolski otroci so se preselili v dvorano, otroci od 1. do vključno 7. razreda so se razporedili po veroučnih učilnicah, birmanci pa so se s p. Markom in birmanskimi animatorji odpravili do Podutika, kjer so imeli birmansko katehezo.
V vseh skupinah so otroci prisluhnili pričevanju o moči molitve in katehezi o molitvi, v kateri smo za najboljši zgled za učenje molitve našli Jezusa. Starejšim otrokom smo s pomočjo dveh svetopisemskih odlomkov (Jn 11,38-44; Mt 26, 36-46) želeli približati dva vidika molitve: včasih so naše molitve uslišane točno tako, kot smo prosili, včasih pa na Božji način. Pokazali smo jim, da nam prav molitev pomaga, da lažje sprejmemo “neuslišane” prošnje.
Po malici so imeli otroci delavnice, na katerih so izdelali predmet, ki jim bo v pomoč pri molitvi: molitveno kocko, kozarec hvaležnosti ali desetko; spoznavali pa so tudi nove molitve in po želji kakšno novo molitev zapisali sami.
Medtem smo starši po uspešni predaji otrok zmolili desetko, za tem pa smo prisluhnili pričevanju našega župljana Primoža. Primož nas je vse navdušil s svojo karizmatičnostjo, s sproščeno in mestoma humorno podelitvijo tega, kako se je njegov odnos do molitve spreminjal. Navdihujoč del pričevanja je bil posebej za vse starše tudi del o verski vzgoji petih otrok: oseben odnos, ki ga imata oba z ženo z Bogom, uspešno prenašata tudi na otroke.
Naslednji nas je nagovoril p. Primož, ki je v uvodu osvetlil vidik molitve, ki nas pripelje v Božjo bližino. V osrednjem delu nam je predstavil konkreten način molitve ob Božji besedi, zasnovanem na petih točkah: vstopim v molitev, zberem se, prosim Gospoda za to, kar si želim, meditiram in/ali kontempliram prizor, zaključim. Za premišljevanje je p. Primož izbral adventni odlomek o srečanju noseče Marije in Elizabete (Lk 1, 39-45).
Ob Najsvetejšem smo imeli priložnost, da smo preizkusili predlagani način molitve. Tišina, ki se je prepletala z umirjeno glasbo, je odprla prostor za vse nas. Zadnje pol ure smo starši izkoristili za podelitev v skupinah po sedem. Podelitev o doživetem, o odlomku, pa tudi o ideji adventnega dne nas je medsebojno obogatila.
Petnajst do dvanajstih smo se spet vsi skupaj zbrali v cerkvi. Sledilo je nekaj kratkih obvestil, za tem pa smo naše srečanje uradno zaključili z molitvijo, v kateri je prevladovala hvaležnost za naš (dopol)dan. Adventni dan smo zaključili s picami in klepetom.
Adventni dan se je izkazal za izjemno rodoviten in potreben dogodek. V mesecu decembru je ogromno dogodkov in dogajanja, za umirjeno in poglobljeno pripravo pa nam pogosto zmanjka časa ali energije. Z adventnim dnevom za družine smo ponudili priložnost za pripravo na Jezusovo rojstvo za vso družino.
Hvala vsem katehetom, animatorjem, glasbenikom, pričevalecema Marjeti in Primožu, ekipi, p. Primožu in p. Marku za vaš izjemen prispevek.
Hvala vsem družinam in vsem župljanom, da skupaj pripravljamo pot Gospodu.
Hvala dobremu Bogu za našo veliko in živo župnijo.
Besedilo: Valentina Pavlič
Možnost za umiritev, premislek in molitev, ki ste nam jo dali, je neprecenljiva. To je res tisto, kar družine potrebujemo. Posebej bi se zahvalila, da ste poskrbeli tudi za najmlajše, da smo imeli starši priložnost zbrati se in poglobiti vase. Program je bil zelo všeč vsem trem najinim otrokom.
Tjaša in Matej
Zelo mi je bilo všeč Primoževo iskreno pričevanje – zelo primerno tudi za mladince. Posebna izkušnja mi je bila meditativna molitev ob Božji besedi. Zelo bogata je bila tudi podelitev med seboj, kjer je vsak delil, kako je doživel izkušnjo molitve in pričevanja.
Miran
Adventni dan, ki ga je pripravila župnija Dravlje, je bil za našo družino dragocena in nepozabna izkušnja. Ponudil nam je edinstven trenutek, da smo bili skupaj, a hkrati vsak v svojem ritmu in doživljanju. Otroci so skozi druženje in skrbno pripravljene animacije spoznavali čar adventnega časa ter bogatili svojo vero na preprost in iskren način. Pričevanja in življenjske izkušnje so ganile ne le naju z možem, temveč tudi najine otroke. Iz bogatih zgodb smo se vsi veliko naučili, predvsem pa smo se globoko zamislili. Za naju z možem je bil ta dan poseben trenutek tišine in tiho srečanje s seboj. V miru in zbranosti sva imela priložnost za molitev in odkrivanje globin duhovnega življenja, kar je v današnjem hitrem tempu življenja resnično redko darilo. Ob druženju v tihoti smo vsi skupaj začutili globok mir, ljubezen, povezanost in upanje. Vzdušje je prežemalo občutje zaupanja, pripadnosti ter močne vere in ljubezni. Z vsem srcem se zahvaljujemo za ta čudoviti dar, ki nam je napolnil srce in okrepil duha, predvsem pa omogočil da v prijetni družbi doživimo čar pričakovanja, čar adventnega časa.
Maja
Zelo se me je dotaknilo Primoževo pričevanje, kako se lahko vse v trenutku obrne na glavo oz. kako nas Bog opomni, kaj je res pomembno. Ostale pa so mi tudi besede p. Primoža, kako so misli besede kot potok z brzicami, šele ko pride ta voda v tolmun, se stvari, ki jih potok nosi s sabo, počasi usedejo na dno. In voda se zbistri, šele takrat tudi misli dobijo fokus in pravi pomen.
Marko
Po Primoževem pričevanju sem še bolj začutil, kako pomembno je ceniti in se Bogu zahvaljevali za stvari, ki jih imamo za samoumevne.
Zahvala tudi vsem organizatorjem, da smo skupaj molili, se duhovno in telesno okrepili (pica), in se kot župnisko občestvo skupaj pripravili na prihod Božjega sina.
Miha
