Enajst družin naše župnije je med petkom in nedeljo (6.–8. februar 2026) doživelo prav poseben vikend. V Domu Matere Terezije v Ilirski Bistrici je namreč potekal vikend adoracije za družine. Tako kot lani, ko smo vikend pripravili prvič, sta nas tudi letos spremljala naš kaplan, p. Marko Pavlič in Jana Podjavoršek, ki sta izmenično vodila kateheze za starše in šolske otroke.
Vikend smo uradno začeli po večerji, ko smo družine pripravile predstavitev in podelitev, kakšno mesto ima Jezus v naši družini. Pater Marko nas je s svetopisemsko zgodbo o gorečem grmu spomnil na odnos do svetega, Jana nam je razložila pomen besede adoracija, Matic je v nas obudil zavedanje, da bomo vikend preživeli v prav posebni hiši in v prav posebni družbi. Pozno zvečer smo imeli možnost, da smo tisti starši, ki smo lahko, v vikend vstopili s kratkim nagovorom in podelitvijo ter sveto mašo, pri kateri nas je pridiga p. Marka posebej nagovorila, zatem pa smo imeli tudi prvo adoracijo.
V soboto in nedeljo smo starši s p. Markom razmišljali o odnosih: o našem odnosu z Bogom, o odnosu med nama (zakoncema) in o odnosu do otrok. Tako smo prisluhnili trem poglobljenim nagovorom o veri, teologiji zakona in starševstvu.
Jana je teme, ki smo jih odprli s p. Markom, nadgradila s skrbno izbranimi svetopisemskimi odlomki (Mr 14, 3-9, Jn 4, 14 in Ps 23). Ob skupnem branju smo začutili, kako živa je Beseda in kakšno bogastvo prinaša branje v občestvu. Vsak sklop pa smo zaključili pred Najsvetejšim, kjer so se nam za krajši čas pridružili vsi otroci – tudi predšolski. Trenutki, ko smo bili pred Jezusom skupaj kot družina, so bili ganljivi. Pristnost, odprtost in zbranost otrok – že predšolskih – je bila izjemna!
Po kosilu smo se družine odpravile na pot, ki smo jo poimenovali Mejniki in Gospodovi dotiki v naši družni, na kateri smo se ob mejnikih spomnili na Gospodove dotike in milosti, ki smo jih že prejeli in jih ozavestili. Na vikendu smo iskali načine in poti, da bi bil Bog še bolj z nami, še bolj navzoč v naših družinah. V zaupanju, da Bog že deluje med nami, smo zvečer s kratkimi pričevanji obudili hvaležnost za vse milosti, ki smo jih že prejeli. Podelili smo si zgodbe o konkretnem delovanju Boga v naših vsakdanih. Zgodbe so bile raznolike, mestoma zabavne, pretresljive, ganljive… A vsem je bilo skupno eno: naš Bog je mogočen! Večer nas je močno povezal.
Pri nedeljski sveti maši je tako vladalo prijetno in sproščeno vzdušje, šolski otroci so mašo simpatično oblikovali s tem, ko so povedali Psalm (ki so se ga naučili na pamet) ter uprizorili evangelij. Čutiti je bilo veliko hvaležnosti in veselja.
Delček tega smo izrazili tudi v zaključni podelitvi, predvsem pa ob slovesu, ko smo drug drugemu podelili blagoslov ter se zahvalili za vse, kar smo prejeli v teh dneh. Čaša je bila prepolna, zahvaljujoč odprtosti vseh udeležencev in Božji milosti.
VTISI UDELEŽENCEV:Na duhovnem vikendu adoracije za družine je bilo še posebej presunljivo opazovati, kako naravno in globoko znajo biti otroci pred Jezusom. Tudi naši najmlajši, predšolski otroci so s svojo iskrenostjo pokazali, da je adoracija resnično prostor za vse. S preprosto vero so Jezusu v dar prinašali svoje likovne izdelke, ki so bili zgovorna znamenja odprtega srca. Pred Njim so se popolnoma umirili in Ga gledali v tihi zbranosti. Njihova drža je nagovorila tudi odrasle in nas spomnila, da za srečanje z Bogom niso potrebne velike besede, temveč odprtost in zaupanje. Spoznali smo, da je adoracija resnično dar za vso družino. mamica Katja Vikend adoracije za družine je bil zame ponovno zelo lepa in bogata izkušnja. Veliko mi pomeni, da so imeli tudi otroci svoj vsebinski program in kateheze, prilagojene njihovi starosti, in ne zgolj varstva. Dotaknilo se me je tudi pričevanje drugih družin in zakoncev, ki so s svojo iskrenostjo in življenjskimi izkušnjami dodatno obogatili celoten vikend. mamica Jerneja Hvaležna sem za nagovore p. Marka in Jane, ker so se me njune besede močno dotaknile na pravem mestu ob pravem času; za posvečeni čas, ko smo bili lahko prisotni pred Jezusom, taki, kot smo; vsem družinam za njihova navdihujoča pričevanja. mamica Tina VTISI OTROKNa vikendu adoracije mi je bilo najbolj všeč… … ko smo se pogovarjali o čudežih, ko smo bili pri malici in ko smo se igrali v žogicah. Svit, 6 let … moja skupina, ker smo postati prijatelji, in ko smo se pogovarjali čudežih. Lili, 9 let … vse! Še posebej pa kateheze, maši in sprehod do cerkvice s p. Markom. Anika, 10 let … ko smo ustvarjali in ko smo se z Jezusom gledali iz oči v oči. Nikolina, 6 let … ko smo delali ovčke in peli pesmice. Paulina, 4 leta … ko smo se igrali v telovadnici in na vrtu. Ivana, 3 leta … ko smo imeli duhovne urice. Čarna, 5 let |
BESEDILO: Valentina Pavlič
Fotografije: Valentina P., Marko P., Zarja G.
