Pričakovanje sv. Miklavža, njegovega prihoda v cerkev in tudi sicer praznovanje njegovega godu večer prej terja posebne priprave – pisanje pisem, peko piškotov in zbiranje ob molitvi ob adventnem venčku.

V Dravljah se na prihod svetnika pripravljajo tako, da pred cerkvijo zakurijo ogenj, da bo kljub zimskim temperaturam vsem toplo. Sv. Miklavž bo pa že od daleč videl svetlobo in vse, ki so letos ob 40-letnici draveljske župnije obeležili visok jubilej. Zato jih je polno v Miklavževi zlati knjigi – ekipa, ki vsako leto poskrbi za odlično igrico, ki jo pride gledat res lepo število otrok in staršev, animatorji, Mala jata in mnogi drugi, s p. Markom in g. župnikom na čelu.

Starši: Kateri svetnik ima jutri god?

Otroci: Sv. Miklavž. Ampak mi imamo radi vse svetnike … sv. Lucijo, sv. Patrika, sv. Karla, sv. Barbaro … zelo radi pa imamo sv. Miklavža!

Pri otrocih je veliko vznemirjenja, ko parkeljni v sklopu igrice tečejo gor in dol po cerkvi ter otroke v igrici hujskajo k slabim dejanjem. A na koncu vedno – kljub strašnim parkeljnom – zmaga dobro in nežno ubrani angelski glasovi v lepi zaključni pesmi preglasijo vse strahove. Sv. Miklavž v spremstvu angelcev končno pride in razveseli prav vsakogar v cerkvi.

Ati z otroki in p. Marko se po obdarovanju pogovarjata.

Ati: Nocoj morda otrok res ne greš posest v prve vrste hehe 🙂

Otroci: Ampak a je s fantom, ki so ga parkeljni imeli v verigah, vse v redu?

Ati in p. Marko: Ja, to je bila samo igra. Na koncu tako ali tako sv. Miklavž vedno naredi red.

Pomirjeni otroci se poslikajo s sv. Miklavžem in z nebeškimi angelčki. O parkeljnih pa ni več ne duha ne sluha.