Velika sobota je dan celodnevnega čaščenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Praznovanje velike sobote se začne z obredi velikonočne vigilije (bdenja), ki nas s slovesnim bogoslužjem uvede v skrivnost Kristusovega vstajenja. Pri tem imajo poseben pomen blagoslov ognja, hvalnica velikonočni sveči, ki predstavlja vstalega Kristusa, in krstno bogoslužje oz. obnovitev krstnih obljub. Pri maši beremo več svetopisemskih besedil kakor običajno, ki predstavljajo odrešenjsko zgodovino. Velikonočni vigiliji zaradi bogate simbolike in bogoslužnega dogajanja pravimo tudi mati vseh vigilij. Škofje in duhovniki odraslim katehumenom podeljujejo zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma. |
Ob 19. uri se bo začela velikonočna vigilija, poje zbor Stopinje:
◦ Prvi del predstavlja slavje Luči – simbola vstalega Kristusa, ob plamenu velikonočne sveče lahko otroci prižgejo svojo svečko.
◦ Sledi bogato besedno bogoslužje.
◦ Pri sv. maši v nadaljevanju bomo obnovili krstne obljube in molili za letošnje katehumene (odrasle kandidate za krst) ob prejemu treh zakramentov uvajanja v krščanstvo.
