Veliki četrtek je dan evharistije in postavitve duhovniške službe. Na ta dan praznujemo obhajanje Jezusove zadnje večerje z apostoli, ki je ustanovitev zakramenta evharistije in tudi zapovedi ljubezni ter služenja drug drugemu.

Na veliki četrtek imamo navadno tudi obred umivanja nog. V cerkvi bo letos odpadel, lahko pa ga opravimo po družinah, ko npr. oče umije noge ženi in otrokom, potem pa skupaj spremljamo prenos bogoslužja iz cerkve.

Veliki petek je dan Jezusovega trpljenja in smrti na križu. Simbolika velikega petka predstavlja vabilo, da se v odpovedi odpremo in postanemo bolj razpoložljivi za Božjo milost in spreobrnjenje srca.

Za veliki petek si lahko doma pripravimo križ, ki ga zagrnemo in ga med obredom češčenja križa odkrivamo istočasno kot duhovnik v župnijski cerkvi ter ga potem počastimo.

Velika sobota je dan celodnevnega češčenja Jezusa v Božjem grobu, kamor je bil prenesen na veliki petek. Blagoslov velikonočnih jedil ima posebno simboliko.

Na veliko soboto si za vigilijo lahko pripravimo lepo svečo, ki jo bomo na začetku vigilije prižgali. Tudi sobo / stanovanje lahko imajm bolj skromno osvetljeno, da bo svetloba sveče prišla bolj do izraza, pri slavi pa lahko tudi mi prižgejo vse luči. Pripravimo lahko tudi blagoslovljeno vodo, s katero se bomo po obnovitvi krstnih obljub pokropili / pokrižali.

Velika noč je najpomembnejši krščanski praznik, ker ta dan praznujemo največji čudež in temelj naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih.

Na velikonočni ponedeljek želimo kristjani utrditi našo vero v vstalega Jezusa tako, da veselo novico o vstajenju delimo s prijatelji in se skupaj z njimi veselimo. Kakor sta učenca na poti v mesto Emavs razpravljala o Kristusovem vstajenju in ga prepoznala po lomljenju kruha, tako smo kristjani povabljeni, da živimo veliko noč v vsakdanjem življenju s spominjanjem na zmago življenja. Tradicionalno so obiski in voščila na ta dan dobra priložnost za oseben stik in sporočilo upanja.

OBHAJILO JE MOGOČE PREJETI SAMO PO PREDHODNEM DOGOVORU!