Končali smo devetdnevnico pred dnevom molitve in posta za domovino. V tem času smo premišljevali o marsičem, kar bi bilo potrebno v tej naši samostojni deželi popraviti in izboljšati, da bi bila bolj podobna temu, o čemer smo sanjali, preden smo bili samostojni.
Da bi bili bolj pozorni na dostojanstvo človeške osebe, da bi svojo svobodo živeli z večjo odgovornostjo tako zase kot za skupno dobro, da bi vedno bolj uresničevali solidarnost, pravičnost, usmiljenje in sočutje z ubogimi, da bi z vso močjo iz osebnega in družbenega življenja odpravljali korupcijo – vsak od poudarkov bi v resnici potreboval svojo devetdnevnico.
V tem času sta našo cerkev krasili preprosta trobojnica iz cvetja in zastavica na robu oltarja, ki sta nas opominjali na to, da smo Bogu odgovorni za to, kar imamo. Kolikor se moramo po eni strani izogibati skušnjavi, da bi domovino malikovali, tolikor smo dolžni zanjo vedno znova obujati hvaležnost.
Molitev za domovino
Nebeški Oče, postavil si nas v to lepo domovino, da bi
izpolnili svoje poslanstvo in bili odprti za življenje.
Vendar nas mnoge sile odvračajo od tega; prevečkrat
iščemo sebične koristi in pozabljamo na druge.
Zato Te prosimo za dar skesanosti in spreobrnjenja.
Naj Tvoj Duh zaveje nad možmi in ženami, ki nas
vodijo, da bodo delovali za pravičnost in razvoj
domovine, nam državljanom pa pomagaj,
da bomo odgovorni na svojem mestu in da se bomo
kljub razlikam veselili drug drugega.
Pomagaj nam podpirati mlade, biti blizu družinam in
ostarelim ljudem.
Nauči nas prisluhniti vsem, ki trpijo.
Na priprošnjo nebeške matere Marije se nas usmili,
molitev in post naj bosta naša zaveza s Teboj.
Prosimo Te, podeli nam blagoslov za naše osebno in
skupno življenje.
Amen.
(iz knjižice Dan molitve in posta za domovino)
Foto: Tomaž Celarec
