Vsi poznamo Šentjakobsko cerkev s čudovitimi oltarji, ki so jo postavili jezuiti. Vilo Podrožnik tudi vsi poznamo, malokdo pa ve, da jo je zgradil jezuit Gabrijel Gruber za svojo mamo. Vsi poznamo Gruberjev kanal pa Gruberjevo palačo, ki je bila zgrajena za šolo; v Pomorskem muzeju v Piranu so razstavljene Gruberjeve makete ladij, ki so jih po njegovih načrtih gradili na Reki. V Ljubljani je šolal kapitane ladij. Vsi vemo, da je bil Gabriel Gruber jezuit, ki je pustil v našem mestu velik pečat, manj je pa znano, da se je eden izmed treh bratov Gruber – jezuitov v Ljubljani ukvarjal s proučevanjem krasa, tretji je pa na višji šoli predaval matematiko. Vse to in še mnogo več smo slišali v predavanju dr. prof. Stanislava Južniča na letošnjem prvem draveljskem duhovnem večeru 19. dec. Večer je bil posvečen 200 letnici obnove DJ, 30 obletnici posvetitve nove cerkve in 350 obletnici posvetitve velikega oltarja pri sv. Roku. Predavatelj je ob skicah in fotografijah spregovoril o številčni družini, v kateri so bili izmed desetih otrok štirje jezuiti, trije izmed njih so delovali v Ljubljani. Najbolj znan je Gabrijel, ki je veliko sodeloval predvsem z najmlajšim bratom Tobijem, ki je bil prav tako tudi arhitekt. Predavatelj je povedal, kako je Gabrijel Gruber gradil most med starim jezuitskim redom in sedanjim. Spregovoril je o njegovi inženirski in o politični karieri, ki jo je naredil v Sankt Peterburgu, kjer je postal general in ohranil jezuitski red ter na novo postavil jezuitske postojanke po svetu. Najmočnejša je bila v Ameriki, kjer je privatna lastnina jezuitov ostala in so lahko delovali. Moč jezuitov je bila v organiziranju višjega in visokega šolstva. Še danes so po svetu znamenite njihove šole.
Sugestivna pripoved dr. Južniča nas je popeljala v 18. stoletje, v čas Avstro- Ogrske monarhije in predavatelj nam je Gabriela Gruberja orisal kot sposobnega in inovativnega duhovnika- jezuita z mnogimi talenti (načrtoval je tudi vodni kanal, povezavo do Jadrana), ki je nazadnje iz Ljubljane tudi zaradi nevoščljivosti na skrivaj pobegnil v Rusijo.
Živahen je bil tudi pogovor po predavanju, ki je, ne prav številnemu poslušalstvu, pokazal, da je bila izbrana tema tako zanimiva, da se kar nismo mogli ločiti.
Besedilo: Marinka SVETINA
Foto: Tomaž CELAREC
