To je bil naslov letošnjega prvega draveljskega duhovnega večera, ki je v petek zvečer (22. nov.) pritegnil številne poslušalce, da so napolnili dvorano nove cerkve. Večer so oblikovali p. jezuiti: provincial p. Milan Bizant, p. Robin Schweiger, p. Jože Roblek in župnik p. Ivan Bresciani, ki je pogovor tudi vodil. Predavanje je sovpadalo z izidom knjige Iskati in najti Boga v vseh stvareh Antonia Spadara, jezuita in urednika revije Civilta Cattolica, ki je za to revijo pripravil pogovor z njim, prevedla sta ga p. Vili Lovše in Benjamin Bevc.
Predavanje in pogovor ni bil obnova te knjige, temveč je vsak izmed sodelujočih spregovoril o enem izmed pogledov na papeža Frančiška. P. Robin Schweiger je spregovoril o socialni dimenziji njegovega pogleda na papeško službo in poudaril, da je v prvih šestih mesecih papeževanja imel dvoje izrednih srečanj: najprej z begunci na Lampeduzi, kajti ubogi nam govorijo o Bogu, tudi Bog se je ponižal in postal reven. Tudi ime Frančišek, ki si ga je izbral po sv. Frančišku, človeku uboštva in miru, govori tudi o njegovi drži, ki teži k večji pravičnosti in dejavni ljubezni. Drugi obisk, ki je presenečal, je bil na veliki četrtek, ko je v zaporu obiskal mlade in jim umival noge. »Ne dovolite, da vam vzamejo upanje«, pa so bile njegova potnica za vse mlade. Papež poziva k solidarnost, k služenju, spregovoril je o trgovini z ljudmi in o borbi proti duhovni in telesni revščini. Vabi k graditvi boljšega sveta, katerega temelj je Jezus Kristus in molitev, osebna molitev in osebni odnos z Bogom.
P. Jože Roblek je spregovoril o njegovi duhovnosti. Najprej se je ustavil ob sliki z naslovnice nove knjige in med zbranim iskal odgovore, kako ga vidijo, kako se srečuje z ljudmi. Kasneje, v pogovoru, se je oglasila gospa in povedala svojo izkušnjo srečanja z njim in z družino, ko je v mimohodu vzel v naročje njihovega otroka in ga blagoslovil. Predavatelj je poudaril, da so oči in očesni stik zanj izredno pomembna, s tem vzpostavi odnos. Papež živi iz ignacijanske duhovnosti, katere del je tudi duhovno razločevanje. Spregovoril je tudi o velikem doživetju Božjega usmiljenja (o tem sam najlepše spregovori v knjigi). Živi iz Božje besede; kontemplacija in molitev sta zanj najpomembnejši, prav tako kot tudi naučiti se biti z Gospodom in vsak večer ozavestiti, kaj je danes v meni storil sv. Duh. Ta vidik je zanj bistven, da skupaj z Gospodom gleda stvari, Božji Duh je duh potrpežljivosti.
Provincial p. Milan Bizant je spregovori o tem, kakšno Cerkev nam ponuja in kaj si želi od nas. Na kratko se je ozrl v preteklost Cerkve in papeža Benedikta XVI., ki je s svojim odstopom v cerkveni zgodovini velika novost. Orisal je razmere v Cerkvi s pogledom na vesoljno Cerkev: v Evropi je velika sekularizacija, krščanstvo je odrinjeno na rob družbe, v Latinski Ameriki je binkoštni protestantizem v porastu, Amerika ima svoje probleme, govori se o krizi rimske kurije.
Papež Frančišek prinaša novo upanje in zaupanje. V duhu 2. vatikanskega koncila je vnesel spremembe. Cerkev je božje ljudstvo in papež Frančišek zna stopiti s piedestala k ljudem. Cerkev je poslana v svet za dialog s svetom. Uvaja nekatere reforme, vendar institucionalna sprememba ni vse, pomembnejša je sprememba src.
Pogovor, ki se je razvil po predavanju, je prinesel precej vprašanj in pogledov, med njimi tudi vprašanje, koliko se papež naslanja na jezuite in vprašanje našim predavateljem, če čutijo, da je to posebno poslanstvo jezuitskega reda. Pater provincial je povedal, da je bilo v Rimu srečanje evropskih provincialov in da se družba ne vključuje v vodenje Cerkve. Slišali pa smo, da je naloga jezuitov braniti ga, ker je konzervativna smer zelo močna in reformam niso naklonjeni.
Eno izmed vprašanje je bilo v povezavi papeža s Slovenci v pričakovanju novih škofov, a pravega odgovora ni bilo. Slišali pa smo tudi same pozitivne odzive ljudi nanj in tudi mnenje, da nas osebno izziva in odpira vrata in srca tudi ljudem okrog nas, on nam pripravlja čas, da lahko tudi sami nekaj naredimo.
Besedilo: Marinka SVETINA
Foto: Tomaž CELAREC
Video: Socialna akademija
