Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja spada med najstarejše Marijine praznike. Nastal je v Jeruzalemu, kjer je bila cerkev ‘Marijinega počivališča’ na poti v Betlehem, kjer je rodila Jezusa. Med kristjani je od naj starejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo ‘zaspala’ ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Sinu. Praznovanje Marijinega poveličanja je bilo že v 5. stoletju razširjeno tudi na Zahodu. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju – da je bila vzeta v nebesa z dušo in s telesom – je slovesno razglasil papež Pij XII. 1. novembra 1950, na praznik Vseh svetnikov. Ta datum, ki je poleg češčenja svetnikov, naših poveličanih bratov in sester, posvečen tudi spominu naših rajnih, je izbral z namenom, da se poudari resnica o vstajenju mrtvih in večnem življenju. Oboje izpovedujemo v Veri, ki jo molimo.

Letošnji romarski shod je vodil letošnji zlatomašnik p. Tomaž Podobnik, tudi nekdanji kaplan v naši župniji.

»Zlatomašnik bod’ pozdravljen …« smo zapeli na začetku svete maše, ko je p. Primož predstavil letošnjega zlatomašnika in mašnika pri tem bogoslužju.

Pater Tomaž, naj te na tvoji duhovniški poti še naprej spremlja blagoslov naše največje nebeške priprošnjice, Jezusove matere Marije – Tolažnice žalostnih in Kraljice duhovnikov. Bog te živi.

Pater Tomaž Podobnik je bil rojen leta 1938 in prihaja iz Notranjske (župnija Rakek). Kot absolvent farmacije je leta 1961 vstopil v Družbo Jezusovo. Filozofijo je študiral v Zagrebu, bil je leto dni katehet v Dravljah (1967-1968), študiral je teologijo v Rimu in v Frankfurtu. V duhovnika posvečen 29. junija 1971. Nato je bil tri leta kaplan v Dravljah (1972-1975) in škofijski referent za mladino. Med prvimi je organiziral duhovne vaje za mlade v Stični. Od leta 1980 je kot član skupnosti sv. Ignacija na ulici Zrinjskega 13 v Ljubljani opravljal poslanstvo ljudskega misijonarja, vodenja duhovnih vaj in jezuitske teološke refleksije. V letih 1987–1998 je urejal revijo Kristjanova obzorja (pozneje Communio – Kristjanova obzorja) in se z Gibanjem Nazaret trudil za vrnitev nacionalizirane cerkve sv. Jožefa in ostalih jezuitskih stavb. Posveča se apostolatu Božjega usmiljenja, skrbi za češčenje svetega Rešnjega Telesa v kapeli Božjega usmiljenja in je sodeloval v pripravah na Slovenski evharistični kongres. Od leta 2010 skrbi tudi za oživitev romarske pastorale v narodnem svetišču svetega Jožefa.

 Pridiga zlatomašnika na romarskem shodu:

 Foto in video: Tomaž Celarec