Naše cvetke

Dodatek: Ali jaslice držijo vodo?

Vsake resne jaslice morajo imeti tudi strugo s tekočo vodo. Le-to navadno poganjajo črpalke iz starih pralnih strojev, saj so dovolj močne, da dvignejo vodo za meter ali dva, kolikor je potrebno, in dovolj trpežne, da se ne pregrejejo. Obenem pa so zastonj, saj je takšnih pralnih strojev povsod na voljo veliko; če je podaritev črpalke povezana (ali vsaj moralno pogojena) z odvozom celotnega nezaželenega zarjavelega stroja, je vsak žlahtnik pripravljen prispevati za jaslice. Glavni problem vode v jaslicah tako ni poganjanje vode, temveč njeno zadrževanje v predpisanih okvirih, torej znotraj strug in jezer. Nemalokrat naletimo v kaki cerkvi na jaslice, ki se jim ni mogoče približati, ne da bi morali broditi po mlaki, ki izvira nekje pod njimi, ali pa je v njih (preventivna) suša na mestu, kjer je nekoč očitno tekla voda.

Draveljske jaslice so vodo prvič dobile (in tudi izgubile), ko so stale še v okrogli kapeli. Voda je tekla po na licu mesta sestavljeni »strugi« iz salonitk. Žal ni tekla le po njej, temveč tudi mimo. In malo skozi. Pa še mah jo je pridno srkal s strani. Ker je bila notranja konstrukcija hriba jaslic sestavljena iz kartonskih škatel, je imelo puščanje vode za posledico, da so bile jaslice vedno nižje. Hribi se bodo ponižali, je Mesijev prihod napovedal prerok. In glej, zgodilo se je tako. Še dandanašnji pa vidiš v okrogli kapeli na marmorju črto. Od takrat, od onega leta, po katerem vode v jaslicah nekaj let ni bilo več.

Naslednja struga je bila betonska, v jaslicah, ki so kazale božje in človeško stvarstvo. Primerno izolirana betonska struga seveda brez težav drži vodo, je pa zelo nerodna in nekoliko težka. Po domače: najpreprosteje bi jo bilo premikati z viličarjem. Po spominu nekaterih jasličarjev je dotična struga za nedoločen čas posojena v sosednjo župnijo. (Katero? Prepoznali jo boste po tem, da visi stranski oltar malenkost na desno.)

Moderne struge so iz modernih materialov: iz epoksi smole, podobnega materiala, kot ga uporabljajo za jadrnice. Reč je lahka, tanka, drži vodo, preprosto jo je oblikovati in dekorirati. Le prav poceni ni, pa še smrdi. Če vas kak večer v novembru preseneča čuden smrad v cerkvi, tak, kot da bi lakirali parket: kar smrdi, je renovacija struge v kineti.

Jezera in morja pa so pogosto kovinska, iz pločevine. Prvo svoje vrste je bilo inštalirano v jaslice, ki so kazale starozavezno zgodovino, v njem pa je plavala Noetova barka. A ne dlje kot kak teden. Vode vesoljnega potopa so namreč kmalu odtekle in barka se je znašla na suhem. Ono gospo, ki je tisto jutro zalotila omenjene vode vesoljnega potopa na tleh cerkve, ko so naredile vesoljni potop pod jaslicami, pa je bilo v naslednjih dneh še večkrat slišati, kako je tožila, koliko vode, koliko vode, koliko vode, da je bilo po tleh. Ob dolžni hvaležnosti nad tem, da jo je pobrisala (in da tudi sicer opravi kako podobno delo za jaslice), pa jo je vendarle potrebno vprašati: mar mislite, da je bilo vod vesoljnega potopa samo za slab škaf, ali kaj?

 

© 2021 Župnija Ljubljana Dravlje. Vse pravice pridržane. O avtorjih.