Vse o jasličarjih

Draveljski jasličarji so se pred kakimi 25 leti predstavili kot skupina mladih, starih od petnajst do trideset let. Zdaj so stari od petnajst do petintrideset: novi namreč prihajajo, starim pa se ne mudi oditi. Velikost skupine se iz leta v leto spreminja; kako leto jih je bilo več kot trideset, rednih, takšnih, ki prihajajo delat že od septembra in ki potem vztrajajo v jaslicah vse noči zadnjega tedna, pa je kakih deset.

Skupina se organizira sama, brez posebnih voditeljev s strani duhovnikov ali katehetov, ima pa vso podporo župnije, kadar jo potrebuje. Tako moralno kot v kaki krvavici in zelju v zadnjih nočeh, pri postavljanju. Skupina je bila brez tako imenovane vodje, oz. sedaj skrbi za dobrobit vseh, oseba, ki ji pravimo mati prednica. Drugače imamo stalne vloge – ve se, kdo skrbi za načrtovanje hiš, izdelavo figuric, napeljevanje elektrike, mešanje mavca, študij literature, če je tema zahtevnejša, pisanje spremnih besedil ...

Jaslice začnejo nastajati ob koncu avgusta ali v začetku septembra, ko se dobi ožja skupina kakih desetih, ki se na treh ali štirih sestankih dogovori za temo in detajle. Rezultat zadnjega sestanka je skica jaslic. Sledi risanje zemljevida: na prostoru, kjer stojijo jaslice, se razgrne dovolj velik papir, na katerega se narišejo jaslice v naravni velikosti, da kasneje, pri postavljanju, ne bi prihajalo do presenečenj.

Skupina se nato dobiva enkrat ali dvakrat, če je dela preveč pa tudi po trikrat tedensko od septembra do sredine decembra. En del ekipa prevzame izdelavo tehničnih reči - struge, hiše in druge stavbe in podobno. Druga ekipa (pre)oblači figure ter izdelujejo živali in drobnarije, potrebne za temo tega leta. Vsako leto je potrebno večino jaslic narediti na novo. Postavljanje jaslic »na terenu« se začne dober teden, dva pred božičem in vsak dan traja nekje od štirih popoldan pa do pozno ponoči, včasih tudi do jutranje maše.

Kot zanimivost: električna poraba jaslic je nekje med kilovatom in pol ter dvema kilovatoma. V njih je namreč tudi do sedemdeset žarnic različnih moči in napetosti ter ustrezno število različnih transformatorjev. V času od božiča in svečnice so bile lani prižgane 360 ur, t.j. okrog deset ur na dan.

Napeljevanja elektrike je toliko, da se s tem ves čas ukvarjajo dva ali trije ljudi. V jaslicah je bilo tudi po 75 kg mavca, skupaj s par kilogrami lepila za ploščice; prvi se uporablja pretežno za izdelavo hribov in strmin, lepilo pa predvsem za dekoracijo struge. Tako je glavna naloga enega od jasličarjev, da sproti meša mavec za tiste, ki oblikujejo hribe, pritrjujejo hiše in podobno.

Draveljske jaslice so iz leta v leto zahtevnejši projekt, ki zahteva vedno več znanja, časa in volje. A gre, saj so si jasličarji za svoje geslo že davno posvojili Kennedyjev rek, da "človeka ne pošiljamo na Mesec, ker bi bilo lahko, temveč, ker je težko".