Gorazd Kocijančič se je rodil leta 1964 v Ljubljani in je sin Janeza Kocijančiča in nekdanje rektorice Univerze v Ljubljani, Andreje Kocijančič. Leta 1986 je končal študij filozofije in grščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani in se zaposlil kot bibliotekar rokopisnega oddelka Narodne in univerzitetne knjižnice; od leta 2008 ima status samozaposlenega v kulturi.Prevaja iz 10 jezikov, med drugimi iz grščine, latinščine in hebrejščine. Poleg njegovih lastnih del je sodeloval tudi pri standardnem slovenskem prevodu Svetega pisma ter prevedel in komentiral mnogo cerkvenih očetov: apostolske očete, apologete, Origena, Evagrija Pontskega, Gregorja iz Nise, Dionizija Areopagita in Maksima Spoznavalca.

Kocijančič je prevedel in komentiral celotni opus Platona, ki obsega več tisoč strani. Za ta prevod je leta 2005 prejel Sovretovo nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Sodeloval je tudi pri nastanku standardnega slovenskega prevoda Svetega pisma (1996), prevedel in komentiral je evangelije ter več spisov, ki spadajo med tiste knjige Svetega pisma stare zaveze, ki jih Judje in nekateri kristjani (zlasti protestanti) ne štejejo za svete. Poleg tega je opravil redakcijo celotne Nove zaveze.

Napisal je tudi nekaj zbirk esejev, kot so Posredovanja (1996), Tistim zunaj: Eksoterični zapisi 1990-2003 (2004), za katero je prejel Rožančevo nagrado in Razbitje: Sedem radikalnih esejev (2009) in Erotika, politika itn. Trije poskusi o duši, Ljubljana 2011.

Njegova dela so prevedena v angleščino, nemščino, italijanščino, ruščino, češčino in srbščino.