Zadnje dni maja 1945 je povojna komunistična oblast pobila približno 900 ranjencev po narodnosti Slovencev in Hrvatov ter jih zmetala v Brezarjevo brezno nad Podutikom. Jamo so zaminirali, vstop v brezno pa zabetonirali. Čeprav je bila betonska plošča močna, je po nekaj dneh počila. V okolico se je začel razširjati neznosen smrad, v bližnjem potoku pa je voda postala krvava in strupena. Nekaj živali je poginilo, ljudi pa zbolelo.

Povojne oblasti so nemškim ujetnikom ukazale, da so trupla dvignili iz brezna, jih po drči spustili v Kucjo dolino in jih dali v ta namen skopane jame. Po tem dogodku je za nemškimi ujetniki, ki so morali opraviti to kruto nalogo, zginila vsaka sled.

Po letu 1990 so v Kucji dolini postavili spominsko obeležje z velikim križem, po osamosvojitvi pa vsako leto tretjo nedeljo v oktobru pripravijo spominsko slovesnost.

Ta je bila letos v nedeljo, 21. oktobra. Molitev sta vodila župnik iz Podutika, g. Marko Čižman, in g. Franci Mervar, nagovor po Evangeliju pa je imel dr. Peklaj. Na spominski slovesnosti so sodelovali predstavniki župnije Podutik, osrednja govornica pa je bila dr. Tamara Griesser Pečar. Za tehnično opremo pa sta poskrbela Pavle Kavčič in Božo Erjavec.

Dr. Peklaj je poudaril, da je bil po vojni opravljen zločin, ki so go opravili zločinci. Zločin je dogodek, ki ga ne smemo pozabiti, in ga moramo umestiti v zgodovino Slovencev, zločincem pa moramo odpustiti in moliti tudi zanje, ne le za žrtve.

Dr. Pečarjeva je na kratko opisala povojne dogodke, ki jih je brez sojenja izvajala tedanja oblast. Poudarila je, da je bil nacizem in fašizem pri nas obsojen. Komunizma pa nismo obsodili. Pri nas še vedno prikazujejo kot, da so pobijali kolaborante in poudarjajo, da ne smemo gledati nazaj v našo zgodovino, temveč moramo v polnosti živeti našo demokracijo. Gospa Pečarjeva je jasno izrazila, da demokracije, svobode in medsebojnega spoštovanja ne bo, dokler zgodovinska znanost ne prikaže prave resnice.

Ob vsaki taki slovesnosti razmišljam o krutosti dogodkov, krivicah, ki so jih doživeli pobiti in svojci pobitih zgolj za to, ker niso bili na strani tistih, ki so si narodnoosvobodilni boj monopolizirali ter bili in so še vedno prepričani, da je bil edini boj, ki je bil pravi, boj za oblast. Zato bo treba, kot je rekla gospa Pečarjeva, zgodovino depolitizirati in jo prikazati v vsej svoji resničnosti.

Besedilo: Marija ŽABJEK

Foto: Primož PODOBNIK

(fotografije niso iz spominske slovestnosti)