8. decembra lani se je začelo izredno sveto leto usmiljenja, ki ga je razglasil papež Frančišek. Kaj točno pomeni »sveto leto« in od kod izhaja?

Temelje najdemo v judovski postavi, ki nam jo v 25. poglavju predstavlja 3. Mojzesova knjiga. Vsako sedmo leto je veljalo za sobotno leto, ko naj bi zemlja počivala in naj se je ne bi obdelovalo, temu primerno pa naj bi manj delali tudi ljudje. Po sedmih ciklih (7 x 7 = 49) pa pride petdeseto leto, ko naj bi zatrobili rogovi (rog je po hebrejsko »jubel«, od koder izhaja izraz »jubilej«) in razglasili »osvoboditev po vsej deželi« (3 Mz 25,10). V tem letu naj bi se popravile vse socialne krivice in vsak, ki je bil zaradi bolezni, slabe letine ali drugih razlogov prisiljen prodati svojo lastnino ali zemljo, jo je dobil nazaj: »Zemlje ne smete prodajati za zmeraj, kajti zemlja je moja, vi ste le tujci in gostači pri meni,« govori Gospod (3 Mz 25,23). S tem mu je bilo povrnjeno dostojanstvo in možnost, da se preživlja sam, z delom svojih rok.
Na tej osnovi je papež Bonifacij VIII. leta 1300 prvič razglasil sveto leto tudi v katoliški Cerkvi. Če je šlo v Stari zavezi bolj za ponovno vzpostavljanje družbene pravičnosti, pa imajo sveta, jubilejna leta v Cerkvi bolj duhoven cilj, in sicer versko prenovo vernikov, da bi ti napredovali v veri. Cerkev na ta način raste k pristnejšemu pričevanju ter velikodušnemu služenju ljubezni do bližnjega.