Po drugi svetovni vojni so bili jezuiti izgnani iz Ljubljane na grad Bogenšperk, kjer so živeli 15 let. Ko so se napetosti s strani komunistične oblasti do jezuitov rahlo umirile, so jezuiti iskali možnost, kako bi prišli čim bližje Ljubljane. V povojnih časih so bile Dravlje vas, prva vas na Gorenjskem in ljubljanska nadškofija je leta 1961 ponudila jezuitom v upravo Dravlje, ki so bile do takrat šentviška podružnica. Leta 1961 so tako Dravlje postale samostojna župnija. Prvi draveljski župnik je bil sedaj že pokojni p. Alojzij Štrubelj, ki je tudi avtor letošnjih šmarnic, njegov kaplan pa p. France Kovač. Pater Štrubelj začenja svoje pripovedovanje takole: »V letu 1960 in 1961 je Dravlje zajela velika radovednost. Dvoje vprašanj jih je zanimalo: ali bodo Dravlje res končno postale župnija in kdo bo župnik.« V nadaljevanju pove, da so imele Dravlje marca leta 1961 3031 prebivalcev, zato tudi pravico po svoji župniji. Takratni ljubljanski škof Anton Vovk je razglasil 1. avgust za začetni dan uradovanja in določil meje nove župnije. Kaj vse se je dogajalo v tistem času in v prvih letih župnije pa boste slišali v letošnjem šmarničnemu branju. Zelo zanimivo bo!