Ob Marijinih pesmih in litanijah bomo prisluhnili šmarničnemu branju iz knjige “Krplje ljubezni” avtorice Mire Dobravec. Knjiga nam bo predstavila lik Friderika Barage, slovenskega misijonarja, ki je v 19. stoletju deloval med severnoameriškimi Indijanci. To šmarnično branje smo izbrali tudi zato, ker letos od smrti tega svetniškega kandidata mineva 150 let in ga bo otrokom približal tudi poletni oratorij.
Še posebej lepo k večernim svetim mašam vabimo otroke in starše. Animatorji se bodo potrudili, da bodo šmarnice letos posebej zanimive, po vsaki sveti maši pa za vas pripravljajo tudi presenečenje.
Lepo vabljeni!
|
Šmarnice so še vedno ena najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti na Slovenskem. Med Slovenci se je majniška pobožnost začela v ljubljanskem semenišču na pobudo četrtoletnika Jerneja Lenčka leta 1851, od tod pa se je hitro razširila po vsej slovenski deželi. Besedilo za to pobožnost z naslovom Mesec Marije je že leta 1842 iz francoščine priredil Davorin Trstenjak. Leta 1852 so to marijansko pobožnost obhajali v ljubljanskem Alojzijevišču, leta 1855 so pobožnost obhajali že v romarski cerkvi na Kalobju, leta 1860 v mariborskem bogoslovju. Janez Volčič je leta 1855 napisal knjigo z naslovom Šmarnice, po cvetlici, ki vzcveti v začetku maja, in pod tem imenom se je pobožnost hitro razširila med ljudmi. |