Zbrali smo se ob 8. uri zjutraj pred župniščem in nato s kombijem krenili proti Štajerskem. Po dobri uri in pol vožnje smo se najprej ustavili na domu p. Primoža v Kostrivnici, kjer živi njegov oče in mama na majhnem gričku z lepim razgledom po dolini. Bolj kot sonce tega dne nas je ogrela gostoljubnost in domačnost Primoževih staršev, ki sta nas z veseljem sprejela in bogato pogostila z domačimi dobrotami. Čeprav bi kar ostali in kramljali, smo morali naprej, saj je bilo še kar nekaj poti pred nami.
Nekoliko nižje od domačije smo se ustavili pri majhni cerkvici, ki je posvečena sv. Rozaliji. Omenjena svetnica je bila puščavnica, ki je živela v 12. st. v neki votlini v bližini Palerma. Velja za zavetnico proti kugi, ker je v času, ko so našli njene posmrtne ostanke nenadoma prenehala huda epidemija kuge. Cerkvico je posvetil bl. Anton Martin Slomšek tri dni pred svojo smrtjo, 21. septembra 1862. Bili smo veseli, ko smo ugotovili, da je to ravno dan našega obiska.
Po prihodu v samostan Olimje je p. Primož najprej daroval sv. mašo v Cerkvi Marije Vnebovzete, ki je v sklopu samostana. Gre za baročno rimsko cerkev s čudovitimi črno-zlatimi oltarji, enimi največjimi v Sloveniji. Cerkev je del samostanskega kompleksa in stoji že od 11. st. dalje. V samostanu so se najprej v 17. st. naselili patri pavlinci, ki so se posvečali zeliščem, zdravilnim rožam in zdravilstvu, leta 1990 pa so v samostan naselili minoriti, ki so nasledili tradicionalno samostansko lekarništvo. V ta namen imajo ob samostanu urejen velik vrt zdravilnih rastlin, ki so označene s slovenskimi in latinskimi imeni, navedeno pa je tudi, za katero bolezen se uporablja. O samem samostanu in poslikavah v cerkvi ter zavetnikov cerkve nam je nekaj malega razložil tamkajšnji minorit p. Ernest. S ponosom je povedal, da hranijo relikvije sv. Eme Krške, ki je živela na tem območju, bl. Antona Martina Slomška, ki je v tej cerkvi imel leta 1824 novo mašo, v njej pa stoji tudi njegov doprsni kip. Po sv. maši in ogledu samostana ter okolice smo se okrepčali v bližnjem gostišču Haler, potem pa obiskali še znano Čokoladnico Olimje ter Staro lekarno v samostanu, kjer smo se oskrbeli z raznimi dobrotami za telo in dušo.
Tako opremljeni in okrepčani smo se nato odpravili proti domu, med potjo pa so se ustavili še v Brestanici in si ogledali mogočno Baziliko Lurške Matere Božje, ki sodi med največje cerkve v Sloveniji. Zlasti navdihujoča je čudovita arhitekturna poslikava sten v številnih oken ter milostni kip Lurške Matere Božje na oltarju. Cerkev so gradili v letih med 1908 in 1914, ima tri ladje, zgrajene je v neoromanskem slogu in spada med najlepše in najsvetlejše sakralne objekte na Slovenskem. Pri njeni gradnji so sodelovali vsi Slovenci iz vseh koncev domovine in tujine, zato je cerkev dobila naziv Slovenski Lurd.
Romanje je bilo zares bogato doživetje. Videli in doživeli smo toliko lepega, da nam bo za vedno ostalo v spominu. Hvala p. Primožu za njegovo razpoložljivost, lepo vožnjo in prijetno druženje.
Besedilo: Marija Mulec
