V nedeljo, 7. junija, smo se draveljski lučkarji podali na romanje na Žalostno goro pri Preserju.
Cerkev Žalostne Matere Božje se nahaja na 418 m visokem hribu na vznožju Krima, nad krajema Prevalje pod Krimom in Kamnikom pod Krimom. Cerkev je bila sezidana na začetku 18. stoletja. Okrog nje je obzidje s 14 postajami križevega pota. Na zahodnem delu, za cerkvijo je čudovit pogled na Ljubljansko barje, ki ga omejuje Polhograjsko pogorje, nato Šmarna gora na desni pa v daljavi Ljubljana. Bil je čudovit sončen dan, a žal nam je od vročine zamegljeno obzorje skrilo pogled na Kamniške planine in Karavanke.
G. župnik Marko Košir iz Preserij, pod to župnijo spada ta romarska cerkev, nas je prišel pozdravit in pripovedoval nam je o znamenitostih cerkve. Vesel je bil našega obiska, saj nas je prišlo na ta sveti kraj kar 40 in smo zapolnili skoraj vse klopi zelo prostorne cerkve. V kramljanju z nami je g. župnik lahko spoznal tudi iskrivost naših lučk.
Srečanje se je pričelo ob 15. uri s katehezo sestre Magdalene. Sestra nam je pripovedovala kako je Jezus, ko je prišel na goro in tam zagledal množico, učil učence, ki so prišli k njemu o blagrih. Podajala je posameznikom fotografije, ki so v malem ponazarjale 8 velikih blagrov in nam skušala orisati pomen vsakega blagra. Razlaga o blagrih se je zlila v evangelij in tam zgoraj, v miru, tišini, odmaknjeni od mestnega vrveža, zbrani v tej prekrasni cerkvi, smo se približali pomenu Jezusovih besed. Sveto mašo je popestrilo naše petje s spremljavo orgel, katerih zvoki imajo v starih cerkvah res mogočen glas (naš voditelj Franc Bavec je pri igranju moral kar pripretii nekaj registrov). Med ministranti je manjkal naš Rok, da bi mojstrsko pozvanjal med sv. mašo. Prav nič od tega ni motilo našega patra Franceta in kot vedno smo bili vsi deležni njegovega blagoslova.
Po sv. maši pa je bilo, na čudovitem, kot žamet lepem travniku okrog cerkve, veselo in nepozabno druženje, sladkali smo se z dobrotami, ki so jih prinesli slavljenci. Lučke so si zvedavo ogledovale postaje križevega pota, katere posamezne postaje so skrbno varovane z lesenimi polknicami. Veter nas je prijetno hladil. Romarska cerkev je bila samo naša in prekrasen prostor okoli nje, obdan z obzidjem. Prav gotovo nas je bila Mati Božja zelo vesela, saj nas je napolnila z veliko radostjo. Škoda, da vse lučke niso mogle priti. Naj ob prebiranju teh vrstic doživijo z nami to prelepo romanje.
Besedilo: Marina LUBŠINA
