Prve zaobljube Janeza Gorenca

Novice
Povej naprej!

Prvi dve leti formacije je noviciat, čas za poglabljanje duhovnega življenja, za preizkušanje samega sebe v redovnem življenju in za spoznavanje Družbe Jezusove. Janez Gorenc je v noviciat v Genovi vstopil oktobra 2016. In bo sedaj po dveh letih izrekel prve zaobljube.

Ob zaključku noviciata jezuit naredi večne zaobljube čistosti, uboštva in pokorščine. Te prve zaobljube so privatne: jezuit se zaveže, da jih bo izpolnjeval, Družba pa se zaveže, da ga formira. Prvim zaobljubam sledita dve leti študija filozofije.

Filozofiji sledita nekaj let magisterija, čas, ko se mlad jezuit bolj vključi v konkretno pastoralno delo province.

Sledijo tri leta študija teologije, ki se zaključijo s pripravo na duhovništvo.

Po letih pastoralnega dela spet pride študij, specializacija.

Zaključna stopnja formacije jezuita je tretja probacija, pomemben čas približno enega leta. V njem se jezuit umakne in ponovno pregleda osebno zgodovino poklica in Gospodu izroči vse svoje življenje. Po končani tretji probaciji zaprosi Družbo, da ga sprejme in nato izreče slovesne zadnje zaobljube.

Janeza in njegove štiri sobrate priporočamo v molitev.

1. Kaj so zaobljube?

Z zaobljubami želimo Bogu javno izraziti vso svojo ljubezen in predanost. Slovenska beseda zaobljubiti želi še posebej povedati prav to. V njej je glagol ljubiti. Ko želimo dati nečemu trdnost in gotovost, naredimo to s predpono ob, npr. stati-obstati, delati-obdelati, krožiti-obkrožiti. Pri ljubiti-obljubiti tako poudarimo trajnost ljubezni: to ni kar tako – kar si ob-ljubil, to drži. Z besedico za, v za-ljubiti, pa poudarimo, da gre za osebno, globoko in čisto ljubezen, gre za zaljubljenost. Tako tisti, ki izrazi trajno in zvesto ljubezen, ob-ljubi in se za-ljubi, in ko se ves preda, se za-obljubi. Po tem razmišljanju so zaobljube izraz najvišje, najgloblje in osebne nepreklicne ljubezni do Boga, v krščanstvu do Troedinega Boga Očeta in Sina in Svetega Duha. Ker je človek ljubljen v trojni ljubezni Boga, mu želi prav s to trojno ljubeznijo odgovoriti: z vsem srcem, vso dušo in z vsem telesom.

2. Kakšne zaobljube poznajo pri jezuitih?

Prve, ki so preproste, in zadnje, ki so slovesne. Prve naredi novinec po dveh letih noviciata. Napravi tri običajne in preproste: pokorščine, uboštva in čistosti. Obenem pa obljubi, da bo vstopil v to isto Družbo. In to se zgodi, ko član reda, ki je prestal vse preizkušnje, šel skoz celotno duhovno in intelektualno formacijo in določeno prakso, zaprosi za zadnje zaobljube, da ga ta ista Družba dokončno sprejme za polnopravnega člana. To pa traja kar nekaj let.
Zakaj dvojne zaobljube? Pri prvih se novinec z zaobljubami s svoje strani trajno posveti samo Bogu. Družba pa mu da vso svobodo in ga ne veže nase, ker ga še ne pozna dovolj in tudi on je ne pozna dovolj. Iz izkušnje ve, da bosta šele čas in prehojena vzgojna pot pokazala, ali je to resnično njegova pot.
In v čem je še razlika med prvimi in zadnjimi? Pri prvih član izreče tri zaobljube, pri zadnjih pa jezuit izreče še četrto, ki je dana papežu. S to zaobljubo se jezuit da na razpolago papežu za razna poslanstva, ki jih papež zaupa Družbi.
To je uvedel že sv. Ignacij na temelju svojih izkušenj, ko je s prvo skupino devetih prijateljev po nekaj letih skupne duhovne poti prišel do globokega enoglasnega spoznanja. Namreč, spoznali so, da Jezus želi, da se z zadnjimi in slovesnimi zaobljubami popolnoma izročijo Njemu in resnično postanejo njegova Družba. Želeli so tudi, da se vsega dajo na razpolago papežu, v katerem vidimo Kristusovega namestnika na zemlji.

Prejšnji prispevek
Zahvalni izlet draveljskih animatorjev
Naslednji prispevek
Predstavitev letošnjih katehetov in blagoslov torb