Večer je odprl solist Matija Cergolj, ki je zapel slovensko himno. Film Zdravica je bil posnet s sodelovanjem Turističnega društva Podnanos in Občine Podnanos. Zdravica govori o nastanku tiste uglasbitve Prešernove Zdravljice, ki danes skupaj s sedmo kitico te pesmi sestavlja slovensko državno himno. Stanko Premrl, duhovnik in skladatelj iz Podnanosa (tedanjega Šentvida na Vipavskem) je namreč med poletnimi počitnicami 1905. leta, med nekim sprehodom do sosednjih Lozic, dobil idejo za uglasbitev Zdravice (tako je namreč svojo skladbo poimenoval Premrl). Svojo prvo zamisel je napisal kar na škrtoc (papirnato vrečko) iz očetove trgovine, kasneje pa jo je še razvil in tako že leta 1906 objavil svojo uglasbitev. Ta je postala zares znana leta 1917, v času podpisovanja znamenite majske deklaracije. Kajti 18. novembra 1917 (v soboto je torej minevalo ravno sto let) so v Unionski dvorani v Ljubljani skladbo prvič izvedli pod taktirko Mateja Hubada. Uspeh je bil takojšen, zanosna melodija je v ljudeh zbujala domovinsko zavest, tako da je bila tudi desetletja kasneje skupaj s sedmo kitico Prešernove Zdravljice sprejeta kot himna Republike Slovenije.
A tu se zgodba o povezanosti Podnanosa (Šentvida) z nastankom slovenske himne še ne ustavi. Kajti nekaj desetletij preden je Premrl Zdravljico uglasbil, je v Šentvidu deloval kot vikar vsestransko nadarjeni duhovnik Matija Vertovec (izg. Vŕtovec), ki je bil še posebej znan po svojih študijah o vinogradništvu. Ta je v svojem članku 19. julija 1843, ki je izšel v prvem letniku Kmetijskih in rokodelskih novic, pozval prvega izmed pesnikov, pesnika ljubezni, naj napiše hvalnico vinski trti. Verjetno je, da je tudi ta poziv služil Francetu Prešernu kot povod, da je zložil Zdravljico. Ta pa daleč presega preprosto napitnico, kot bi lahko sledilo iz naslova, ampak je predvsem velika oda Slovencem in tudi širše Slovanom ter bratstvu med ljudmi različnih narodnosti. Zdi se, da je slovesen značaj pesmi posnemal tudi Premrl, saj je njegova uglasbitev polna zanosa in slovesnosti.
Po ogledu filma je sledil pogovor z režiserjem in scenaristom Nejcem Furlanom. Spregovoril je o svoji izkušnji snemanja filma, ki je bil velik organizacijski zalogaj, saj je pri tem sodelovalo okrog 150 ljudi. Poudaril je, da je zanj slovenska himna po eni strani simbol, ki nas povezuje kot državno skupnost, po drugi pa jo dojema tudi kot velik poziv k bratstvu in sožitju med narodi. Lepo je, če ima narod takšno himno, ki govori tudi o sobivanju z drugimi narodi. S filmom so želeli v spomin priklicati tudi pomembna rojaka iz Vipavske doline – Matijo Vertovca in Stanka Premrla, ki sta odigrala pomembno vlogo pri nastanku Zdravljice, a nista dovolj poznana. Kljub temu mislim, da bo ta zelo prepričljivi dokumentarno-igrani film, ki so ga nedavno posneli na Vipavskem (premiera je bila letos junija), to spremenil in bo vse več ljudi pričelo povezovati Zdravljico tudi z njunimi imeni.
Režiserju in scenaristu filma Zdravica ter TD Podnanos čestitamo za film, k čemur dodajamo zahvalo za njihov obisk in za to, da smo si prav na stoto obletnico prve izvedbe Premrlove uglasbitve lahko v Dravljah ogledali film Zdravica.
Besedilo: Sergej Valijev
Foto: Tomaž Celarec
Zvočni posnetek:
(pred ogledom filma)
https://soundcloud.com/user-503782772/predstavitev-filma-zdravica-1-del-pogovora-pred-ogledom-filma
(po ogledu filma)
https://soundcloud.com/user-503782772/predstavitev-filma-zdravica-2-del-pogovora-po-ogledu-filma
