PRAZNOVANJE SVETE BIRME Z VERO IN LUČJO

Novice
Povej naprej!

V draveljski skupini Vera in luč so se na prejem zakramenta sv. birme v letošnjem pastoralnem letu pripravili štirje mladi člani: Herman, Martin, Luka in Ema. To so »lučke«, kakor jih imenujejo v skupini Vera in luč.

Za birmovalca se je ponudil sam slovenski metropolit, ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres, ki so se ga v draveljski skupini izredno razveselili.

Naše kandidate je na prejem sv. birme s posrečeno metodo pripravljala uršulinka s. Magdalena, saj osebe z delno duševno prizadetostjo verske resnice spoznavajo le na njim prilagojen način.

Slovesnost sv. birme so pripravili člani animacijske skupine pod vodstvom duhovnega asistenta p. Franca Kejžarja, skupaj s starši birmancev in jezuitskim bogoslovcem Egonom ter prijatelji.

Slovesnost sv. birme in sv. mašo so polepšali draveljski mladinci s kitarami in mladi iz Slovenske Vere in luči, tudi s spremljavo lučkarskih pesmi na orgle.

Z uvodi v mašne dele so sodelovali starši in prijatelji, g. Egon je z lučkarji izvedel oživljanje evangelija o sejavcu in semenu. Koordinator draveljske skupine Vera in luč Franc Bavec je v uvodu v darovanje povabil vernike, da z nabirko pomagajo sestram salezijankam v Angoli, ko je omenil pismo laične misijonarke Tanje Strgar, ki tam skrbi za prizadete osebe, kakor je prej delovala v slovenski Veri in luči. Po obredu sv. birme je p. Franc Kejžar birmancem izročil spominske sveče in potrdila, ki jih je podpisal birmovalec g. nadškof. Starši so se ob koncu sv. daritve zahvalili g. nadškofu s cvetjem, spominsko svečo Vera in luč ter mu izročili fotografijo draveljskih lučk z njihovimi podpisi, sam pa se je z njimi rokoval in jim izročil podobice, medtem ko so mu lučke izročale šopke cvetja.

Med prijatelji so bile tudi slovenske narodne noše in precej polna cerkev sorodnikov birmancev ter draveljskih župljanov. Posebej so se izkazali draveljski ministranti pod vodstvom Primoža Podobnika, ki so poleg turiferja bogoslovca Egona, diakona Franca in p. Kejžarja asistirali nadškofu pri sv. maši. Tomaž Celarec je slovesnost posnel v video tehniki tudi za župnijsko spletno stran. G. Andrej Podobnik pa je kot zakristan poskrbel, da je vse brezhibno potekalo.

Po slovesnosti v cerkvi Kristusovega učlovečenja, so se vsi verniki pridružili birmancem in njihovim staršem, ki so vse pogostili in se z g. nadškofom, g. župnikom p. Ivanom in p. Marjanom, ki je nagovoril mladince, da so izvedli glasbeno plat slovesnosti, skupaj poveselili svojih birmancev.

 

Kaj je Vera in luč?

To je gibanje v katoliški cerkvi, nastalo je pred 40 leti v Lurdu, kjer so se prvič starši in prijatelji delno duševno ali telesno prizadetih oseb zbrali na romanju pri svoji nebeški materi Mariji v Lurdu. Srečanje je vse udeležence – množico posebnih romarjev iz raznih delov sveta – tako prevzelo in napolnilo z tolikim veseljem in navdušenjem, da so se začeli redno srečevati v svojih župnijah, pod vodstvom duhovnikov, njihovih duhovnih asistentov in animatorjev skupin.

V Sloveniji so se lučkarji prvič zbrali pred 30 leti v naši župniji, v Dravljah na srečanju lučk, kakor imenujemo osebe s posebnimi potrebami, njihovih domačih in prijateljev. Gibanje Vera in luč je v Sloveniji nastalo prav v naših Dravljah, ki pa dandanes živi v 35 slovenskih župnijah. Po svetu se je gibanje razširilo že v 150 deželah. Kristjani imamo naročilo našega Učenika Jezusa, da se ljubimo med seboj, ko pravi: »Kar ste storili kateremu izmed teh najmanjših, ste meni storili!« Šibka, bolna, prizadeta oseba nas zmede, a nas spreminja, če ji ponudimo svojo roko.

Lučke rečemo osebam s prizadetostjo tudi zato, ker so prisrčni kakor otroci, za katere je Jezus rekel: »Če ne boste kakor otroci, ne boste videli nebeškega kraljestva.« Najbolj so naše lučke vesele otrok in mladih, tudi prijateljev mladih po srcu, ki se jim pridružijo na srečanjih. To njihovo prisrčno veselje in zaupanje se naseli tudi vsakega, ki se z njimi osebno sreča. To je tako zelo res, da so lučkarji pravi »Glasniki veselja«, kakor radi prepevajo v svoji himni.

V Dravljah se lučke skupaj s svojimi družinami in prijatelji srečujejo redno vsako tretjo nedeljo popoldne ob treh (izjema sta julij in avgust). Vsako leto, ko obhajajo sveto mašo skupaj z vami pri otroški maši, ponovijo svojo prošnjo: »Pridite, postanite naši prijatelji, sooblikujte z nami naša srečanja in sveto mašo, nato pa se nam pridružite še na veselem druženju, ko praznujemo naše rojstne dneve s prepevanjem ob kitari in klepetu ob slaščicah, ki jih pripravijo slavljenci.
Bodimo eden drugemu lučke ob poti, po kateri nas mati Marija z Jezusom v naročju vodi skozi življenje!


Vaši draveljski lučkarji!

 

 

Besedilo: Franc BAVEC

Foto in video: Tomaž CELAREC




Prejšnji prispevek
DUHOVNA MISEL ZA 11. NEDELJO MED LETOM
Naslednji prispevek
POSLUŠALI SMO DIJAKE KONSERVATORIJA ZA GLASBO