Tekaška proga je dolga le 3 km, zato vabljeni vsi ljudje dobre volje (otroci, stari, mladi in srednja generacija). Startnine ni, vsak tekač pa prejme majico teka. Gre za družabni tek, tako da posebna psihofizična priprava ni potrebna. Prijavite se lahko od danes naprej preko spleta ali po telefonu, na dan teka pa od 18.00 naprej tudi v Dravljah pri cerkvi. 

Pravila teka so naslednja: teče se v dvojicah s tem, da tekača morata skupaj priteči na cilj. Lahko si na katerikoli način pomagata, dovoljena pa niso nobena prevozna sredstva, razen otroškega vozička (npr. eden od staršev z otrokom itd.). Kategorije, v katere se lahko prijavite so:

• LETA: 30-40 let razlike v letih med tekačema
• VIŠINA: 30-40 cm razlike v višini med tekačema
• KILOGRAMI: 40 kg ali več razlike v kilogramih med tekačema
• ZAKONCA: mož in žena
• DRUŽINA: eden od staršev in otrok
• OTROCI: dva otroka pod 15 let 

Najboljši tri dvojice v vsaki kategoriji prejmejo posebno nagrado, navijači in vsi gostje pa obilo dobre volje. Predhodne prijave so mogoče na naslov rok.becan@rkc.si ali na tel. 051 766 098, na dan teka pa od 18.00 naprej na startu pri cerkvi.

V primeru slabega vremena tek odpade, ostalo pa seveda ne. 

Lepo vabljeni.

Ignacij Lojolski se je rodil leta 1491 v španski pokrajini Baskija. Viteška vzgoja in izobrazba za dvornega paža sta v njem vzbudila veliko željo po slavi in sanjarjenje o služenju dvornim damam. Pri tridesetih letih mu je ob branjenju Pamplone topovska krogla razmesarila nogo. V večmesečnem okrevanju pa se je njegovo življenje pričelo temeljito spreminjati. Ob branju Svetega pisma in življenja svetnikov je začel postavljati pod vprašaj svoje dotedanje življenjske ideale in se vse bolj navduševati ob zgledih svetnikov.

Po okrevanju je zapustil domači grad v Lojoli in se odpravil na romanje. V Manresi, kraju blizu Montserrata v Kataloniji, je preživel eno leto v molitvi in askezi. V tem času je doživljal velike notranje spremembe v sebi, kar sam imenuje spreobrnjenje. Svojo izkušnjo molitve tega časa je zapustil v znameniti knjižici Duhovne vaje. Njegova želja je bila, da bi lahko živel in deloval v Sveti deželi, v krajih, kjer je živel in deloval Jezus. Zato se je odpravil na romanje v Jeruzalem. Vendar mu zaradi političnih razmer tistega časa ni bilo dano, da bi lahko ostal tam. Ob vrnitvi v Evropo pa se je po premisleku posvetil študiju latinščine in filozofije v Parizu. Želel je pomagati dušam, kot se je sam izrazil. Govoriti z ljudmi o evangeliju in jim na podlagi lastne izkušnje duhovnih vaj pomagati, da bi tudi sami iskali in našli Boga, ter svoj odgovor na njegovo ljubezen. Kot neizobražen laik pa je imel v času inkvizicije precej težav z obtožbami o hereziji, zato se je posvetil filozofskemu in potem še teološkemu študiju. Skupaj s šestimi prijatelji, ki jih je zbral ob sebi v času študija v Parizu, je 15. avgusta 1534 na Montmartru naredil zaobljube čistosti in neporočenosti. Odločili so se tudi, da bodo romali v Jeruzalem, česar pa zaradi vojne s Turki niso mogli uresničiti. Namesto tega so odšli v Rim in se leta 1538 ponudili na razpolago papežu Pavlu III, da jih ta pošlje kamor se njemu zdi najbolj potrebno. 15. aprila 1539 so ti prijatelji postavili temelj nove redovne družbe, ki so jo poimenovali Societas Jesu, Družba Jezusova. Uradna papeževa potrditev Družbe Jezusove se je zgodila 27. septembra 1540. Eno leto pozneje je bil Ignacij enoglasno izvoljen za prvega vrhovnega predstojnika. Ostal je v Rimu, kjer je vodil mlado Družbo, sestavil njene konstitucije, to je pravno osnovo življenja in delovanja, si veliko dopisoval z drugimi jezuiti in tudi pastoralno deloval. Njegova posebna skrb so bili predvsem tisti, za katere se nihče drug ni zavzemal, reveži, prostitutke, judje in podobni. 31. julija 1556 je Ignacij v Rimu umrl. V tem času je bilo po vsem svetu že več kot tisoč jezuitov. Leta 1622 je bil skupaj s svojim velikim prijateljem Frančiškom Ksaverijem razglašen za svetnika. Njegov praznik je v koledarju 31. julija.