V nedeljo, 28. septembra, bo med nami p. Vladimir Kos, jezuit, pesnik in misijonar na Japonskem. Ta izjemni Slovenec povezuje naš narod, izročilo in jezik z bogato kulturo dežele vzhajajočega sonca. Skupaj z njim se bomo Bogu zahvalili za njegovih bogatih devetdeset let življenja. Mešani pevski zbor župnije bo patru Kosu za voščilo pripravil posebno presenečenje. Po župnijski maši ob 8.30 bo v dvorani kulturna prireditev, kjer bo dr. Matija Ogrin predstavil pesniško ustvarjanje patra Kosa v zadnjem obdobju. Na voljo bodo tudi njegove pesniške zbirke izdane v Dravljah. Zadnja je izšla ob njegovem rojstnem dnevu (PESMI IZ DEŽELE DEHTEČIH ORANŽ)
p. Vladimir KOS
Pesnik Vladimir Kos se je rodil 2. junija 1924 v Murski Soboti. Odraščal je v Mariboru, kjer je obiskoval ljudsko šolo. Že v tretjem razredu je v Jutru objavil svojo prvo pesem. Ko so Maribor zasedli Nemci, so družino preselili v Srbijo, Vladimir pa se je zadnji hip umaknil v Ljubljano, kjer je nadaljeval šolanje na klasični gimnaziji. Junija 1942 so ga Italijani internirali v Gonarsu. Tam je napisal cel zvezek pesmi, ki pa so mu jih odvzeli. Maja 1943 se je vrnil v Ljubljano, maturiral, jeseni pa se vpisal na teologijo in stopil v bogoslovje. Maja 1944 se je pridružil domobrancem. Po koncu vojne je z mnogimi drugimi odšel na Koroško, se izmaknil vrnitvi in prišel v Rim, kjer je na Gregoriani dosegel licenciat iz filozofije. Doktoriral je leta 1950 iz teologije s temo Človekova osebnost v luči Pavlovih pisem. Isto leto je bil posvečen v duhovnika, čez tri leta se je pridružil jezuitom in se od leta 1953 na Irskem pripravljal na misijon na Japonskem. Na Irskem je prišel v stik z moderno evropsko poezijo in opravil noviciat. Z vatikanskim potnim listom je 13. maja 1956 prispel v Tokio, kjer je poučeval filozofijo na univerzi Sophia in misijonaril v tokijskih predmestjih. Kot politični izseljenec je vse do leta 1993 živel brez državljanstva. V Slovenijo se je prvič po vojni vrnil leta 1995.
Danes velja Vladimir Kos za enega najvidnejših slovenskih pesnikov. Prvo pesniško zbirko Marija z nami gre na tuje je objavil že leta 1945 v Lienzu. Desetletja po vojni je največ objavljal v slovenskih revijah in pri Slovenski katoliški akciji v Buenos Airesu. Leta 1960 je v Tokiu izdal zbirko Dober večer, Tokyo. Po demokratizaciji Slovenije leta 1990 se je s svojimi pesmimi začel pojavljati tudi v Sloveniji, še posebej v zadnjih desetih letih, ko je objavljal v številnih publikacijah, izšlo pa je tudi več pesniških zbirk, od tega devet njegovih pesniških zbirk tudi pri Župnijskem zavodu Dravlje.
Leta 2004 ga je takratni predsednik republike Slovenije Janez Drnovšek odlikoval z zlatim redom za zasluge za njegov književni opus, za prispevek k slovenski kulturi in jeziku v svetu ter za človekoljubna dejanja. Prejel je tudi nagrado Prešernovega sklada za leto 2014.