Francoski pisatelj Marcel Proust je nekoč dejal,  da pravo odkritje ni to, da najdemo še neodkrito deželo, temveč da zremo na svet z novimi očmi. Morda bi lahko dodali, da romanje združuje oboje: je pot, ki jo romar opravi, in je pot njegovega srca. Zanimivo, glagol »romati« in samostalnika »romar« in »romanje«, izhajajo iz latinskega imena za mesto Rim – »Roma«. V prvotnem pomenu besede je romar torej tisti, ki potuje v Rim. In tudi če romarji ne romajo le v Rim, ostaja eno: romar je tisti, ki je na poti. Je tisti, ki se mu konec poti že razdaja kot pot. Pot ni ločena od konca, temveč ga gradi.

Danes, ko obhajamo god našega župnijskega zavetnika svetega Roka, romarji iz okoliških župnij niso bili namenjeni v Rim, temveč – kot to že stoletja počnejo na ta dan – v Dravlje. Nekdanja pobožnost, namenjena odvrnitvi kuge, tudi danes privablja goste v našo župnijo: pri romarskih svetih mašah med šesto in deseto so se zvrstile župnije Šentvid, Ježica, Črnuče, Koseze, Podutik in Dravlje. Po sveti maši ob deseti uri, ki jo je daroval podutiški župnik, g. Marko Čižman, smo poromali do kužnega znamenja ob Celovški cesti, pod katerim so po izročilu pokopani za kugo umrli Draveljci. Zvečer je sledilo še bogoslužje v stari cerkvi, posvečeni našemu zavetniku.

Dopoldne se je pri vhodu v cerkev predstavila tudi draveljska založba s svojo bogato knjižno ponudbo. Tokrat je, razumljivo, obiskovalce še posebno pritegnila knjiga Draveljsko berilo avtorice akademikinje Marije Stanonik. V tem času pa je na Trgu sv. Roka Turistično društvo postreglo s svojimi dobrotami.

Romati in videti svet z novimi očmi –  tudi to je zdravilo proti kugi. 

Besedilo: Sergej Valijev

Foto: Jože Strajnar in Primož Podobnik