V Katoliški Cerkvi 1. novembra obhajamo slovesni in zapovedani praznik vseh svetih. Ta dan bodo maše po vseh slovenskih župnijah, popoldne pa bodo molitve za verne rajne v cerkvah in na pokopališčih. Na Vzhodu je Cerkev praznik obhajala že v 4. stoletju, prek Galije pa se je v 9. stoletju praznovanje razširilo tudi v zahodno Cerkev. Pod vplivom vzhodne Cerkve so proti koncu 6. stoletja uvedli praznik vseh mučencev tudi v Rimu, papež Bonifacij IV. pa je 13. maja leta 610 rimski tempelj Pantheon posvetil Devici Mariji in vsem mučencem.
Na dan ko se spominjamo VSEH SVETIH, bodo v naši župniji naslednja bogoslužja:
-
Na predvečer praznika vseh svetih v ponedeljek, 31. oktobra, se bodo mladi zbrali pri molitvi s svečkami na draveljskem pokopališču. Zbirno mesto je na trgu pred novo cerkvijo ob 20.00. Po molitvi bo sledilo druženje ob čaju in piškotih.
-
Svete maše: 8.30 (prenos), 10.00, 11.00 (v Domu Starejših občanov), 14.00 in 19.00.
-
Ob 15.00 (po sv. maši ob 14.00) bo molitev na pokopališču in blagoslov grobov.
-
Zvečer ob 18.00 bo v novi cerkvi molitev rožnega venca za rajne iz naše župnije umrle v zadnjem letu.
-
Vse dopoldne bodo v novi cerkvi na voljo patri za spovedovanje.
|
Cerkev je praznik Vseh svetih uvedla zaradi tako velikega števila svetnikov, da se tekom cerkvenega leta vsakega posebej ni mogoče spominjati v bogoslužju. Ta dan se poleg javno razglašenih in v koledarju zapisanih svetnikov v veri spominjamo tudi drugih neimenovanih mož in žena vseh časov, ki so prav tako dosegli svetništvo. Ti slednji so morda živeli med nami, pa nismo vedeli, kaj je v njih ustvarila Božja milost. Z Božjo pomočjo so namreč znali tisto posvečenje, ki so ga pri krstu prejeli, v življenju ohranjati in izpolnjevati. Praznik Vseh svetih je vesel praznik, ki vsako leto vsem, ki so se podali na pot Kristusovih blagrov, vlije veliko tolažbe in poguma, da morejo s potrpežljivostjo in ljubeznijo zmagovati nad svojimi notranjimi in zunanjimi bridkostmi in težavami. To je slovesni godovni dan naših dragih, v Kristusu starejših bratov in sester, ki so »dober boj izbojevali, tek dokončali, vero ohranili« (prim. 2 Tim 4,7). S svojim zgledom svetijo tudi nam, kažejo, kako priti do zmage, ter nas podpirajo s svojo priprošnjo, ki je v zelo veliko oporo naši slabosti. Bogoslužje potujoče Cerkve se na ta praznik pridružuje nebeški Cerkvi in z njo vred poveličuje Gospoda, ki je vir svetosti in slava izvoljenih. |
2. novembra Cerkev se spominja vseh vernih rajnih.
Ta dan bodo sv. maše v naši župniji ob 7:00, 17.00 in 19:00
|
2. novembra pa Cerkev praznuje »slovesni spomin vseh umrlih (rajnih) vernikov«, ali »vseh vernih duš«. Dan prej se je Cerkev kot čuteča mati potrudila, da bi poveličevala s primernimi slavospevi vse otroke v nebeškem veselju. Dan kasneje, 2. novembra, pa se v skupni materinski skrbi posveti vsem svojim otrokom, ki trpijo v kraju ali stanju očiščevanja (vicah): s svojo mogočno priprošnjo pri Kristusu, svojem Gospodu in Ženinu, bi rada pomagala, da bi, čim prej mogoče, bili sprejeti v občestvo nebeščanov. Kako dolgo traja očiščevanje v vicah pri posameznih dušah, tega ne moremo vedeti. Same si te duše ne morejo pomagati; čas lastnega zasluženja je bil zanje končan s trenutkom smrti. Pač pa jim moremo pomagati mi, ki spadamo še k ‘potujoči Cerkvi’. S svojo priprošnjo jim morejo pomagati tudi zveličani v nebesih. Cerkev je že od prvih časov dalje častila spomin svojih rajnih ter darovala v njihovo korist predvsem evharistično daritev, pa tudi miloščino, odpustke in spokorna dela v korist rajnim. V prvih osmih dneh novembra Cerkev za obisk pokopališča in molitev za rajne naklanja popolni odpustek. Prav tako dobi odpustek v vseh cerkvah in javnih kapelah na dan 1. in 2. novembra,prejšnjo ali naslednjo nedeljo vsak, kdor moli vsaj očenaš in vero in je bil pri spovedi in obhajilu ter moli po namenu svetega očeta. |