Kmalu bo minilo 700 let, odkar si zelo mlad odšel s tega sveta v božjo slavo. V svojem kratkem življenju si se ves žrtvoval za druge. Takrat je po Evropi razsajala kuga. Ljudje so množično umirali. Ti pa si skrbel za bolnike, jih negoval in tudi ozdravljal z znamenjem križa. Ob tem si tudi sam zbolel, vendar si ozdravel in se oslabljen in shujšan vrnil domov v Francijo, kjer so Te imeli za vohuna in zaprli.
Kmalu po Tvoji smrti so Te ljudje pričeli častiti kot priprošnjika proti kugi. Tvojo čudežno moč so izkusile Benetke leta 1478, Pariz leta 1490, pa tudi Belgija, Portugalska, Španija, Nemčija, Avstrija in leta 1644 tudi Dravlje. Bilo je tako hudo, da je »v štirinajstih dneh nad 100 ljudi padlo v grob« – poroča J. V. Valvazor – to je polovica takratnih vaščanov Dravelj. V tej stiski so se Draveljci zaobljubili, da bodo sezidali cerkev Tebi na čast. Kuga je takoj prenehala »tako odsekano, da noben človek ni več za to boleznijo umrl« (Valvazor). Cerkev so pričeli graditi še v istem letu. Imela je napis: V čast svetemu Roku, da bi odganjal nalezljive bolezni.
Res je Bog v letih 1680, 1681 in 1682 vso Kranjsko okoli in okoli obdano z okuženimi deželami čudovito in očetovsko ohranil nedotaknjeno in jo rešil pred strašno kugo. Naslednje leto 1683 je bila znamenita zahvalna procesija za to božjo milost, ki je šla od stolnice sv. Nikolaja do cerkvice sv. Roka. Udeležila se jo je vsa duhovščina, slavno deželno oblastvo, najimenitnejše plemstvo obojega spola v zelo velikem številu, deželno in drugo uradništvo, velika množica meščanov in prebivalcev in vsi cehi s svojimi banderi; bilo jih je nekaj tisoč v veliki nenavadni pobožnosti in vsi so šli peš. Slovesno službo de ss. Trinitate je opravil pontificaliter Buccelini in pri povratku zaključil nadvse številno procesijo, kakršne še ni bilo, odkar ljudje pomnijo, s petjem Te Deum laudamus (tako Valvazor).
Dragi sv. Rok, saj gotovo veš kaj se je dogajalo v teh naslednjih 377 letih do danes.
Prvotne cerkve ni več, menda je pogorela. Okoli l. 1730 so Draveljci postavili večjo, baročno. Tvoj god 16. avgusta smo vso zgodovino slovesno praznovali. Otroci smo se Ti s kratko molitvico priporočali še posebno poleti, ko smo hodili nabirat borovnice. Nismo šli na pot, ne da bi prosili: Sveti Rok, varuj me rok in nog, da me kača ne pič´! Pravzaprav tudi v današnjih časih, morda z zunanjim, komercialnim bliščem bolj, kot pa s hvaležnostjo ali prošnjo za nadaljne varstvo pred kužnimi boleznimi. Saj danes je nesluten napredek medicine, kuge ni bilo več, črna smrt ni več kosila po naši deželi. Boga, ki je bil nekoč smisel in cilj človekovega življenja smo dali na stranski tir, denar je postal sveta vladar. Ustvarili smo prepad med bogatimi in revnimi, sovraštvo med drugače mislečimi, zlo je preplavilo svet.
Pa je prišlo leto 2020 in z njim virus. Majhen, le pod mikroskopom viden covid – 19. Ljudje zbolevajo, umirajo po celem svetu. Svet se je ustavil in strah se je naselil med nami. Končno je znanstvenikom uspelo izdelati cepiva, ki naj bi preprečila širjenje bolezni. Res se je letos s cepljenjem stopnja okuženosti pričela zmanjševati, kar žal ni trajalo dolgo. Število obolelih je v zadnjem času spet v porastu, tako da se v jeseni bojimo 4. vala epidemije, ki lahko spet povzroči določene ukrepe. Upamo, da ne zopet zaprtja šol, cerkva in javnega življenja.
Ob Tvojem godu smo se spomnili na Tebe, ki si pomagal našim prednikom v 17.stoletju. Prosimo Te, pomagaj nam tudi sedaj v naših stiskah. Da bi izšli iz teh preizkušenj ne samo brez virusa, ampak tudi s spoznanjem, da človek nujno potrebuje Boga, vero in molitev in da nam je življenje podarjeno, da je sveto. Da bi postali boljši, bolj solidarni, da bi iskali srečo v malih stvareh.
Sveti Rok, priprošnjik proti kužnim boleznim – prosi za nas!
Tvoja faranka Marija Koman