Kot ste bili predhodno obveščeni, je v Dravljah od sobote do torka potekal del taizejskega srečanja v Ljubljani. Gostili smo okoli 30 mladih iz štirih držav: Poljske, Madžarske, Hrvaške in Italije. Srečanja z njimi so bila prisrčna in taizejska molitev z njimi preprosta in globoka. Z vami gostitelji so bili zelo zadovoljni. Mnogi so rekli, da so bili doslej najlepše sprejeti, odkar hodijo na taizejska srečanja in da so se počutili celo kot del družine. Tudi naši animatorji in ostali mladi iz župnije so se zelo potrudili, da bi se gostje čimbolje počutili. Zanje so si vzeli veliko časa, ki bi ga sicer lahko izkoristili za prvomajske počitnice. Pri tem srečanju ste vsi našteti pokazali veliko širino in odprtost, za kar se vam župnijska ekipa ISKRENO ZAHVALJUJE. BOG NAJ VAM POVRNE!
p. Marjan Kokalj, kaplan
Remškarji smo se z veseljem odzvali povabilu, da sprejmemo udeležence taizejskega srečanja, saj so bili člani naše družine tudi sami gostje na srečanjih v Londonu, Parizu in Milanu.
Gostili smo dva mlada Madžara. Zdravnik Attila in zobozdravnik Kálmán sta nam popestrila pretekle dni. Prišla sta iz mesta Kalocsa, kjer je sedež ene do štirih madžarskih nadškofij. Vsi skupaj smo obnovili znanje nemščine in pobližje spoznali kulturo in življenje obeh narodov .
Ti dnevi skupnega druženja so nas obogatili in povezali v taizejskem duhu.
Čudovito! Priporočamo!
družina Remškar
Z velikim veseljem sem sodelovala na Taizejskem srečanju. Gostila sem dve Poljakinji, s katerima smo se odlično ujeli. Večinoma smo kar skupaj hodile na molitve in delavnice, z njihovo skupino Poljakov sem odšla tudi na izlet na Bled. Želela sem jima kar najbolje predstaviti Slovenijo, naše značilnosti in kulturo. Nad celotnim srečanjem sta bili zelo navdušeni, predvsem nad Slovenijo, našimi hribi, jezikom in gostoljubnostjo. Sigurno bomo obdržale stike in še kdaj skupaj odšle na Taizejsko srečanje.
Tadeja Dobre
Med taizeiskim srečanjem v Ljubljani je naše stanovanje gostilo dve Madžarki. Že prvi večer smo si skupaj ogledali mesto in presenetila me je njuna pripravljenost hoditi, kolikor daleč bi že bilo treba. Ker sta bili obe (bili sta sestri) po očetu pol Rusinji, sta veliko besed primerjali z ruščino in primerjanje jezikov je postala neizčrpna snov pogovora. Pa tudi zelo zabavna. Za zajtrke sta vedno jedli viki kremo in bili videti zadovoljni, ob večerih pa smo pili čaj. Zelo sta bili zavzeti za ogled delavnic- imeli sta karte za delavnice z omejenim številom mest in že sta tekoče omenjali Etnografski muzej, Sv. Jožef, Dravlje, Podutik … Nič čudnega- orientacijo sta imeli v mezincu. Domov sta vedno znali priti sami, čeprav imajo prijatelji ponavadi težave, kako priti k nam. Tudi za prevoz sta se domenili sami in drugim dajali našo številko, da smo nato še Slovenci »prišli skupaj«.
Skupni dnevi so minili kot bi mignil. Dobili smo zahvalna pisemca, njihovo čokolado in knjigo o Madžarski. Ohranili bomo stike prek emaila, a kdo ve … enkrat ti gostiš nekoga in drugič nekdo tretji tebe. Plačilo pa je najbrž le veselje. Veselje, da lahko spoznavamo nova mesta, nove ljudi in vsakič znova Boga.
Uršula Vratuša Globočnik
Taizejsko srečanje, ki smo ga gostili, je bila zame izredno lepa izkušnja. Izredno pozitiven vtis je name napravila pozitivna energija udeležencev srečanja, ki je še posebej izžarevala na večerni molitvi. Poleg vsega tega so nas vse, ki smo srečanje pripravljali v naši župniji, ti dogodki globoko povezali. Vsekakor je to srečanje, ki se ga bi bilo vredno udeležiti še večkrat.
Janez Gorenc, animator
Vsi ti mladi iz vseh koncev Evrope na enem mestu, z istim namenom: slaviti Gospoda … občutki, ko to doživljaš, so neizmerni! Najlepše pa je, ko kot en glas molimo Gospodovo molitev vsak v svojem jeziku. Lepo je tudi videti, kako tako srečanje poveže mlade različnih narodov … V teh parih dneh se že stkejo prijateljstva in kujejo načrti, kako se ponovno videti.
Monika Mardjonović, animator
Več o dogajanju:
