OB KONCU ŠMARNIC

Novice
Povej naprej!

Minil je mesec maj, z njim pa tudi šmarnice, ki veljajo za eno izmed najbolj priljubljenih ljudskih pobožnosti. 

 

Zgodovina šmarnic sega ne prav daleč v zgodovino, v 19. stoletje. Nastala je v povezavi s češčenjem lesa križa v maju, s čimer so v nemških deželah nadomestili pogansko majsko drevo (Maibaum). Prvo majniško pobožnost na Slovenskem so obhajali v ljubljanskem semenišču leta 1851, štiri leta kasneje pa je Janez Volčič napisal knjigo z naslovom Šmarnice in od takrat naprej se je pod tem imenom pobožnost hitro razširila. Za šmarnice je značilno šmarnično branje, litanije in petje Marijinih pesmi.

 

 

V naši župniji smo imeli šmarnice dvakrat dnevno, pri jutranji sv. maši za starejše z naslovom Škofija pod Marijinim varstvom – Šmarnice ob 550-letnici ljubljanske škofije, pri večerni sv. maši pa za otroke z naslovom Svetniki – božji prijatelji, avtorice Berte Golob. Vsak dan smo tako lahko spoznali življenje enega svetnika oz. svetnice (katere, si lahko ogledate spodaj v galeriji), nato pa so otroci dobili nalogo, ki so jo morali izpolniti. Letos je to potekalo na poseben način, in sicer tako, da smo vsak dan s panoja odkrili številko tistega dne, na kateri je bila napisana naloga, ki jo je prebral eden od ministrantov. Za številkami pa se je skrivala Marijina slika.

 

 






 




















Prvi dan šmarnic so otroci prejeli kartonček, na katerega so jim animatorji ob koncu sv. maše vsak dan dali štampiljko. Tisti otroci, ki so najbolj pridno obiskovali šmarnice so dobili tudi nagrado, z župnijsko ekipo, bralci šmarnic in svojimi starši so šli na pico.

Tako kot vsako leto so v času tridnevnice pred prvim sv. obhajilom pri šmarnicah sodelovali letošnji prvoobhajanci, birmanci pa so se nam pridružili, ko smo obhajali devetdnevnico pred sv. birmo.

Prejšnji prispevek
ZAOBLJUBLJENO ROMANJE NA ŠMARNO GORO
Naslednji prispevek
MALO ZA RAZVEDRILO (3)