O župniji Dravlje

Rojstvo župnije Dravlje

Cerkev sv. Roka so v Dravljah sezidali leta 1646, v zahvalo Gospodu, da je v tem kraju prenehala divjati kuga. Spadala je pod župnijo Šentvid nad Ljubljano, a kmalu so se pojavile želje Draveljcev po samostojni župniji.

V prvi polovici 20. stoletja so to željo posredovali ljubljanski škofiji, le-ta je željo uslišala v letu 1961. Takrat je škof Anton Vovk izdal ustanovno listino nove župnije v Dravljah. Za prvega upravitelja je bil izbran jezuit Lojze Štrubelj, nato pa je za kaplana prišel France Kovač. Oba sta skupaj s pomočjo faranov poskrbela za obnovo cerkve in poživitev duhovnega življenja.

Ustanovitev nove župnije sovpada z gradnjo novih hiš in blokov v Dravljah, število prebivalcev je v Draveljah od tisoč naraslo na več kot 15 tisoč v današnjem času. Narasla je tudi potreba po pastoralnem delu in staro župnišče je postalo premajhno, zato so  leta 1970 začeli uporabljati novo, ki je služilo za delovanje jezuitske skupnosti in celotne župnije.

Kmalu pa se je zaradi čedalje večjega števila prebivalcev pojavila potreba po gradnji nove cerkve, stara je bila namreč premajhna. Od prve želje in prvih korakov do uresničitve je bila pot dolga in trnjeva. Breme teh težkih let priprave in gradnje je bilo predvsem na ramenih p. Lojzeta Bratine. Prošnja za lokacijo je bila oddana leta 1975. Izmed načrtov je bil izbran projekt arhitekta Marka Mušiča.

Leta 1983 je bil blagoslov temeljnega kamna in nadškof Alojzij Šuštar je na tej slovesnosti poudaril, da «postavljamo temelj še na enega pri tem delu, na Boga samega«. 15. septembra 1985 pa je nadškof Šuštar novo cerkev Kristusovega učlovečenja tudi blagoslovil. Temu dogodku so prisostvovali številni domači gostje in pa gostje iz tujine, ki so bili tudi v času gradnje povezani s p. Bratino in celotno jezuitsko provinco.

 

Življenje v župniji Dravlje

V naslednji letih je bil urejen še Rokov trg pred cerkvijo. Na vzhodni strani pa Trg papeža Janeza Pavla II. Ureditev okolice cerkve omogoča lepa praznovanja različnih slovesnosti – Veliki šmaren, Rokova nedelja, prva sveta obhajila, birme in poroke. Na god sv. Roka, to je 16. avgusta, obišče Dravlje množica romarjev, vrh praznovanja pa je nato draveljska nedelja z mašami v dopoldanskem času, popoldne pa sledi pester kulturno umetniški program, ki se konča v nočnih urah.

Ker nova cerkev nima zvonika, so naši pritrkovalci, ki nam lepšajo praznike že več generacij, ostali v zvoniku stare Rokove cerkve. Z višine imajo prečudovit razgled na našo faro.

Karitativna dejavnost se je začela že leta 1968 v delu Župnijskega odbora za Karitas. V letu 1990 je bila ustanovljena slovenska Karitas, že naslednje leto pa je z delom začela Župnijska Karitas.

V draveljski župniji je bil vedno prostor za delovanje različnih skupin. Tukaj so svojo pot začeli slovenska Vera in luč, Kres in nato Slovenska skupnost krščanskega življenja, ter Društvo katoliških pedagogov.

 

V božičnem času radi obiščejo novo draveljsko cerkev vsi, ki prihajajo občudovat stvaritve naših jasličarjev. Te, tako imenovane »katehetske jaslice« nas vsako leto nagovorijo z novo in aktualno tematiko.

Zborovsko petje ima dolgoletno tradicijo. Že mnogo let delujejo različni otroški in mladinski zbori, ter župnijski mešani pevski zbor. S petjem bogatijo tako nedeljska, kot tudi praznična bogoslužja.

V župniji najdejo svoj prostor tudi različne molitvene skupine, aktivno deluje več zakonskih skupin. Od leta 1990 dalje se zbirajo tudi skavti stega Ljubljana 3, katerega člani prihajajo tudi iz sosednjih župnij v Ljubljani, Vodic, Šmartnega in Grosuplja.

Iz župnije že več kot tri desetletja med slovenske bralce prihajajo knjige z bogato duhovno vsebino. Nekatere med njimi so postale prave uspešnice in doživele številne ponatise. Vodja založniškega dela Župnijskega zavoda Dravlje je ves čas p. Lojze Bratina.

Draveljski duhovni večeri so vzniknili leta 1996 iz pobude papeža Janeza Pavla II., ki jo je izrekel kulturnikom v mariborski stolnici, ko je dejal, da želi Slovencem prebuditi spomin na lastne korenine in na tisto duhovno dediščino, na katerih je zrasla naša kultura. V teh letih so sodelovali številni slovenski strokovnjaki in poznavalci iz cerkvenega, kulturnega, zgodovinskega, zdravstvenega in političnega področja.

V novi cerkvi so bile tudi velike in odmevne prireditve – festival mladine, taizejsko srečanje, različne dramske igre, koncerti, misijonske tombole, miklavževanja, v zadnjih letih pa oratoriji.

Leta 2001 je bilo obujeno praznovanje podobno nekdanjemu Rokovemu sejmu. Od leta 2002 dalje si skupaj s Turističnim društvom LIPA prizadevamo, da na Rokovo nedeljo čim bolj pristno obudimo slovensko etnološko dediščino. Stojnice izdelovalcev predmetov domačih obrti napolnijo Rokov trg. Popoldan pa pester kulturno–umetniški program združi draveljce in vse ostale romarje.

 

Lansko leto smo praznovali 50-letnico ustanovitve župnije v Dravljah.  V počastitev tej obletnici smo v aprilu v kapeli nove cerkve pripravili razstavo novomašnih podobic jezuitov, ki so sedelovali v naši župniji. Nato smo v juniju blagoslovili obnovljen tabernakelj v cerkvi svetega Roka, konec julija pa je izšel zbornik z naslovom: »Praznovanje življenja«, v katerem je zbrana zgodovina Dravelj in župnije, opisan pa so tudi vse dejavnosti, ki so tukaj potekale.

 

Vsi naši župniki

p. Lojze ŠTRUBELJ (1917 - 2004)

Bil je prvi draveljski župnik. Za to funkcijo ga je leta 1961 imenoval takratni škof Anton Vovk. Zaslužen je za obnovo starega župnišča, gradnjo novega župnišča, temeljito obnovo cerkve sv. Roka, predvsem pa je skrbel za pastoralno delo – graditev novega župnijskega občestva. Leta 1980 se je zaradi zdravstvenih težav odpovedal vodenju župnije, a ostal kot duhovni pomočnik, prevajalec knjig in zbiratelj zgodovinskih podatkov župnije. Na njegovo željo je pokopan na draveljskem pokopališču.

p. Franc SVOLJŠAK (1921 - 2001)

Vodenje župnije je prevzel leta 1980, ko je bila pred občestvom in duhovniki velika naloga: gradnja nove cerkve. Bil je srčno predan katehezi, verouk je najraje poučeval najmlajše in prvoobhajance. V letu 1990 je predal mesto župnika in svoje delo nadaljeval kot duhovni pomočnik. Umrl je leta 2001, pokopan pa je na draveljskem pokopališču.

  

 

 

 

 

p. Lojze CVIKL (1955 - )

Funkcijo župnika je opravljal od leta 1990 do 1993. Že kot kaplan je z veliko zavzetostjo uvajal bogoslužje v novi cerkvi, kar je kot župnik še dopolnjeval. Pastoralno delo je usmerjal v zakonske skupine, vzpodbujal povezavo z delom misionarjev po svetu. Veliko pozornosti je namenjal vzgoji ministrantov in mladine. Leta 1993 je na prošnjo nadškofa Alojtija Šuštarja prevzel delo v Zavodu sv. Stanislava.

 

 

 

 

 Benedikt Beno LAVRIH (1960 - )

Župnijski upravitelj je bil od leta 1993 do 1995. Takrat smo praznovali desetletnico posvetitve nove cerkve, sam je skrbno pripravil proslavo tega dogodka. Začel je z redno pripravo odraslih na sprejem zakramentov. V tem času je bila obnovljena tudi zunanjost Rokove cerkve.

p. Lojze BRATINA (1942 - )

Ob gradnji nove cerkve se je globoko vrasel v župnijsko občestvo, zato je vodenje župnije prevzel v pastoralnem letu 1986/87. Predstojništvo Družbe Jezusove ga je leta 1987 imenovala za provinciala slovenske province. To delo je opravljal osem let. Avgusta 1995 je ponovno prevzel delo župnika v naši župniji. V tem času je z vztrajnostjo dokončal dela v novi cerkvi: nove klopi, zamenjava steklene fasade, trg sv. Roka, orgle. Pastoralno delo je usmerjal v poglabljanje duhovnega življenja tako posameznika kot občestva, s poudarkom na zakramentih, liturgičnih obdobjih; v draveljske duhovne večere je, kot urednik Župnijskega zavoda Dravlje, s knjigami duhovne vsebine svoje pastoralno delo razširjal na ves narod. Odprt je tudi do skupin, ki iščejo pot k Bogu in se zbirajo v okviru župnije in prihajajo v Dravlje tudi od drugod. Izbor iz njegove pesniške ustvarjalnosti najdemo v zbirki Bodi neizrečeno, evangelijska razmišljanja v knjigah Kruh besede in Beseda bližine ter izbor znanstvenih teoloških študij in razmišljanj v knjigi Skozi svetlobo dni in temo noči. 

p. Ivan BRESCIANI (1970 - )

Pater Ivan se je rodil v Gorici v Italiji 27. 1. 1970. Tam je obiskoval  osnovno šolo Ivana Trinka in klasično gimanzijo Primoža Trubarja. Nato se je vpisal na univerzo v Trstu, in sicer na Fakulteto za politične vede. V noviciat je vstopil 3. oktobra 1993 v Mariboru. Po noviciatu je dve leti študiral filozofijo na Teološki fakulteti v Ljubljani. Po študiju filozofije je dve leti pastoralno deloval v župniji Dravlje in dve leti v Centru Aletti v Rimu. Teologijo je doštudiral v Rimu na Gregoriani. Potem ko je bil leta 2004 posvečen v duhovnika, je v župniji Dravlje začel služiti kot kaplan. Po treh letih je šel študirati duhovnost. Po zaključku magisterija je odšel v Avstralijo na tretjo probacijo. Jeseni 2010 se je vrnil v Dravlje za kaplana. 28. avgusta 2011 pa je postal župnik naše župnije. To delo je opravljal do 6. junija 2014. Od 31. julija 2014 do 26. junija 20020 je bil provincial slovenske province Družbe Jezusove.

 

p. Miran Žvanut (1969 - )

Prihaja iz župnije svetega Frančiška Ksaverija na Lozicah. Po srednji šoli in odsluženem vojaškem roku je študiral na Fakulteti za lesarstvo, Fakulteti za farmacijo in Teološki fakulteti. Leta 1999 je vstopil v jezuitski red in po končanem noviciatu šel na jezuitsko prakso v Rim, od tam pa na študij filozofije in teologije v Dublin na Irsko. V mešnika je bil posvečen leta 2006. P. Miran je deloval v župniji kot kaplan od 2006 do 2010, potem je šel na študij v ZDA in opravil tretjo probacijo v Čilu; zadnje leto je deloval v študentski pastorali v Mariboru. 6. junija 2014 je postal draveljski sedmi župnik. To funkcijo je opravljal točno šest let. Od 27. junija 2020 pa provincial slovenske provine Družbe Jezusove.

 

 

 

 

p. Primož Jakop 

P. Primož Jakop je doma iz bližine Rogaške Slatine. V duhovnika je bil posvečen l. 2007; potem je deloval na MIC-u (Mladinski informacijski center); nato študiral v Parizu specializacijo ter opravil tretjo probacijo. Službo kaplana v draveljski župniji je opravljal od 1. julija 2014 do 6. junija 2020.  7. junija 2020 pa je nadomestil p. Mirana Žvanuta in postal osmi draveljski župnik.