O božični maši na glasbo skupine Dream Theater

Povej naprej!

Pred dobrim mesecem dni je v draveljski cerkvi skupina zagnancev z umetniškim nadimkom ZBOROVARIUM uresničila precej drzno zamisel: mladinsko polnočnico je popestrila s serijo božičnih priredb glasbenim navdušencem dokaj znane progresivne rock/metal skupine Dream Theater. Ime zbora je navdihnila ena najbolj veličastnih skladb skupine, Octavarium, ki je v predelani (in na žalost močno skrajšani) različici svoje mesto našla tudi v maši kot “aleluja”. Z za nekatere morda celo preveč provokativnim podvigom smo želeli predvsem:
– razbiti predsodke o dolgočasnosti in monotonosti krščanskih maš,
– stopiti iz okvirjev že slišane krščanske glasbe ter razširiti glasbena obzorja,
– dokazati, da je tudi kompleksnejša moderna glasba lahko poslušljiva in da lahko v sebi nosi jasno duhovno sporočilo, predvsem pa
– pokazati svojo vizijo, da tudi v slovenskih cerkvah morda zaživi (v tujini že precej uveljavljena) progresivna krščanska rockovska glasba.

Zaradi navdušenega odziva številnih udeležencev in obžalovanja mnogih, ki se premierne izvedbe božične maše niso mogli udeležiti, smo se člani projekta odločili, da sv. mašo v zahvalo za izkazano podporo v soboto, 28.1., ponovimo. Vtise obeh maš je zbrala udeleženka Maja Rajšp:

Začne se z idejo, rojeno iz ljubezni, nadaljuje z besedo med prijatelji, z vprašanji, če bo sploh dovolj zainteresiranih. Kot bi mignil, so pesmi že dolgo izbrane, začnejo se vaje in preden kdorkoli opazi, je sveti večer. Mladinska polnočnica. Prvič nastopi mladinski pevski zbor Zborovarium, z lastnimi priredbami skladb skupine Dream Theater. 
In čas gre naprej. 
Januar, 28. 1., sobota zvečer. Nova cerkev je skoraj polna, župljani draveljske, pa tudi drugih župnij se zberemo, da bi med sveto mašo prisluhnili Zborovariumu. 
Vsekakor ni navadna maša. Nekateri bi morda rekli, da se taka glasba v cerkvi ne spodobi, in zagotovo ni glasba, ki bi bila všeč vsakemu poslušalcu. A besedila, ki so jih pevci napisali sami, nosijo močna sporočila in v njihovem nastopu se čutijo ljubezen, trud in ure, ki so jih vložili v pripravo.
Bilo je čudovito, po maši smo druženje nadaljevali v dvorani ob klepetu in čaju.

Naš pevec Simon Perovnik je vtise strnil precej jedrnato:
Smisel glasbe je v tem, da te zaznamuje, na tebi pusti svoj pečat. Kot pevec pa to doživiš še toliko bolj. Tudi sobotna maša ni bila nobena izjema.

Ko tudi sam po izvedenem projektu zbiram misli in vtise, ugotavljam, me še bolj kot pozitivni odzivi preseneča dejstvo, da se je v času, ko med mladino kraljuje individualizem in pasivnost, okoli tako odštekane ideje praktično iz nič uspela zbrati ekipa zagnancev, pripravljenih na tako velik časovni in energijski vložek v izvedbo projekta. Samo želim si lahko, da smo poslušalcem uspeli predati vsaj delček tiste energije in kakovosti, s katero je skupina Dream Theater očarala pobudnike projekta Zborovarium. Številni pozitivni odzivi na mašo dajejo slutiti, da nam je to uspelo, še bolj razveseljiva pa je ugotovitev, da je cerkveno občestvo odprto za malce bolj nenavadne ideje. Iskrena hvala članom Zborovariuma za predanost projektu, župniji Dravlje (in še posebej p. Primožu) za izkazano odprtost in zaupanje, predvsem pa obiskovalcem maše za prisotnost in vse iskrene odzive.

Besedilo: Marjan Moderc, kitarist in eden od vodij projekta

Prejšnji prispevek
Na Draveljskem duhovnem večeru smo spoznavali arhitekta Jožeta Plečnika
Naslednji prispevek
Pridi in poglej – srečanje z jezuiti