Cerkev Kristusovega učlovečenja

Ker je število prebivalcev Dravelj strmo naraščalo, se je v drugi polovici 20. stoletja pojavila močna želja po novi in večji cerkvi v Dravljah. Leta 1975 je odbor na ljubljanskem urbanističnem zavodu izmed štirih predlaganih projektov izbral načrt arhitekta Marka Mušiča. Njihova utemeljitev je bila, da njegov načrt najbolje upošteva urbanistični kontekst, tradicijo ter povezuje novo s starim. 

Sedem let kasneje, leta 1982, je bilo izdano še gradbeno dovoljenje in pot za pričetek gradnje nove cerkve je bila odprta. Na razpisu, ki ga je izdal Župnijski urad so izbrali graditelja – SGP Grosuplje. S pripravljalnimi deli so pričeli takoj, spomladi leta 1983. Po veliki noči so blagoslovili gradbišče, 5. junija pa je nadškof Alojzij Šuštar blagoslovil temeljni kamen.
Gradbena dela so potekala zelo hitro. Na veliko soboto leta 1984 so se verniki zbrali v še ne dokončani cerkvi na blagoslovu velikonočnih jedi, nato pa še maja na prvem svetem obhajilu.

Nova cerkev v Dravljah je bila posvečena 15. septembra 1985. Ob nadškofu Alojziju Šuštarju se je zbralo 64 somaševalcev. Po uvodnem pozdravu je arhitekt Marko Mušič zbranim predstavil idejo nove cerkve, nato pa je spregovoril nadškof Alojzij Šuštar. Zahvalil se je p. Lojzetu Bratini, ki je nosil glavno breme za zidavo cerkve, prejšnjemu župniku p. Lojzetu Štrublju in takratnemu župniku p. Francetu Svoljšku ter prejšnjemu provicialu p. Marjanu Šefu in takratnemu provincialu p. Jožetu Kokalju. Sledila je še zahvala jezuitom, arhitektu Marku Mušiču in podjetju Grosuplje, posebna zahvala pa je šla draveljskim faranom, ki so si z ljubeznijo in vztrajnostjo prizadevali za zgraditev nove cerkve.

 

Notranjščina

 Že takoj po vstopu s cerkev lahko ugotovimo, da se notranjščina močno razlikuje od tistih v klasičnih cerkvah. Osrednji prostor je velik in težko ga je povezati s kakšnim koli geometrijskim likom. Stenski loki, ki so različnih velikosti delujejo živo in igrivo, hkrati pa jih nevtralizirajo lesene stenske obloge in pa zasteklitev, ki so v obliki pravokotniške mreže.

Celoten osrednji prostor je zasnovan amfiteatralno. Terasaste stopnice padajo proti oltarju, ki je kot elegantno privzdignjen krožni otok. Ločenega prezbiterija ni. Sestopanje z vrhnjega prostora do dna spremljajo klopi, urejene v koncentričnih vijugah. Izdelal jih je domači mizar Andrej Šenk.

Strop se opira na več točk, nosilna konstrukcija počiva na vitkih okroglih nosilcih. V pogled se zariše podoba vzdolžnih betonskih tramov in prečnih stropnih nosilcev , medtem ko lesene ovalne ploskve s svetili na nosilno mrežo spominjajo na sklepnike.

Posebnost kapele, katero lahko zagledamo takoj potem, ko vstopimo v cerkev, je stropni vitraj. Gre za delo slikarja jezuita Marka Rupnika.

Po steni ob zakristiji visijo slike križevega pota, delo akademskega slikarja Janeza Bernika. Uporabljal je samo črno in belo barvo (tema in poveličanje).

Na željo faranov je domovanje v cerkvi je dobila tudi Marija z Detetom – znamenita oltarna slika Staneta Kregarja.
Križ na oltarju je leta 1998 izdelal akademski slikar Lojze Čemažar. »Pravzaprav to ni klasični križ, marveč drevo življenja – križani in vstali Kristus, ob njem Marija.

Na leseni steni zadaj za oltarjem visi star križ oziroma korpus. Narejen je iz enega kosa lesa, razen rok. Kdo ga je izdelal ni znano. Sprva je stal ob poti na Veliki Preski pri Polšniku, Župnija Dol pri Litiji. Nato pa ga je v dar dobil p. Franc Svoljšak.

Na Rokovo nedeljo 16. avgusta 2009 so pri popoldanski slavnostni maši prvič zadonele nove orgle. Blagoslovil jih je nadškof Alojz Uran, prvi pa je nanje zaigral naš takratni župnik p. Lojze Bratina. Tehnično zasnovo orgel je naredil Dalibor Miklavčič, izdelala pa jih je orglarska delavnica Močnik. Potek postavitve orgel si lahko ogledate v projekciji slik.

 

 

Zunanjščina

Arhitekt Marko Mušič svoje ideje o zunanjščini nove cerve v Dravljah opisuje tako: “Zunanjost cerkve sem želel narediti zgovorno v tišini neopaznosti in spoštovanja obstoječega pa vendar nekako prisotno in samozavestno. Ne kot stavbo, kot pavilijon v parku, temveč kot del parka, del njegove konfiguracije. Zlagoma se razteza do pokopališča in obenem nežno, krhko, subtilno a vendarle razpoznavno obliva in uokvirja staro baročno cerkvico. Ob obisku lokacije mi je bilo jasno, da mora park sklenjeno prekrivati novo stavbo in da se mora začeti že ob ulici, pa potem zlagoma vzpenjati do krošenj lip, ideja ozelenjene strehe je bila tako neizogibna.”

Novo draveljsko cerkev pa je zelo obogatil trg sv. Roka. Deluje kot povezava med novo in staro cerkvijo ter drevoredom. Hkrati pa ima tudi funkcijo druženja. Dokončan je bil leta 2003.

 

Če kliknete na povezavo, si lahko ogledate video, v katerem je na kratko predstavljen potek gradnje nove cerkve v Dravljah. Pripravljen je bil ob praznovanju 25-letnice nastanka cerkve.