Spomini na prejem prvega svetega obhajila teden dni nazaj so še živi, v otroških očeh se iskri nekaj posebnega, v krogu družin prirašča veselje. V lipovem drevoredu v Dravljah, v zavetju pred vročino in soparo, sta ob 14.30  na klopcah čakali le dve družini, romarska skupina pa se je počasi razširila z novimi romarji kot plaz. Ob klepetu po pločnikih Vodnikove ceste in ob robu Koseških blokov smo hipoma prišli v gozd Šišenskega hriba, nato pa naravnost v hrib proti Rožniku. Kako prijetno je takšno srečanje, tudi brez klopi in učbenikov, po igrivih potkah in med debli gozda! Ko smo se odžejali z vodo na Cankarjevem vrhu pod cerkvico, se je skupina še podvojila. V cerkev Marijinega obiskanja je k sv. maši ob 16. uri, ki jo je vodil frančiškan brat Ambrož, je prišlo veliko ljudi. Med vsemi so s posebnim veseljem k obhajilu pristopali ravno prvoobhajanci. Ob orglanju brata Vida in domači draveljski kitari smo veselo prepevali, mogočno so odmevale tudi večglasne Marijine litanije na koncu. Po maši so z dežjem zagrozili nevihtni oblaki, zato smo se po skupinskem slikanju in sladkanju urno odpravili v suha domača zavetja.

Besedilo: Rok Bečan SI

Foto: Klemen Hafner