Nameni apostolata molitve za junij 2017

Povej naprej!

Splošni namen

Da bi se državni voditelji odločno zavzeli za odpravo trgovine z orožjem, ki terja toliko nedolžnih žrtev.

 

Državni voditelji

Mir. Ta beseda povzema vse dobro, h kateremu teži vsak človek in vsaka človeška družba. Celotna diplomatska dejavnost v končni presoji nima nobenega drugega cilja, kot da utrjuje mir, pravičnost in razvoj celotne človeške družine. Ta cilj ni bil nikoli povsem dosežen. Vsaka generacija si mora vedno znova prizadevati zanj in se soočati z izzivi, ki nam jih vsako obdobje posebej postavlja nasproti. Če pogledamo, kateri so izzivi, ki v današnjem času zahtevajo takojšnje reševanje, da bi mogli doseči miroljubno sožitje, bi rad poudaril dva: trgovino z orožjem in prisilno migracijo.
Vsi govorimo o miru in vsi trdimo, da si ga želimo, vendar na žalost kopičenje orožja vseh vrst vodi k nasprotnemu. Trgovina z orožjem zapleta in ovira reševanje nasprotji še toliko bolj, ker se odvija in deluje večinoma zunaj zakonitih okvirov. Sveti sedež je po svoji osnovni naravnanosti dolžen delati za mir. Zato trdim, da lahko združimo glasove v upanju, da bo mednarodna skupnost prisluhnila in se zavzela za preprečevanje nadaljnjega oboroževanja in še več, za njegovo zmanjševanje. Drugi izziv miru, ki v nekaterih predelih sveta že dobiva razsežnosti resnične človeške tragedije, pa je prisilna migracija, ki je tesno povezana s spopadi in vojnami, torej spet s kopičenjem orožja. Pojav je kompleksen in tako obširen, da lahko že govorimo o zgodovinskem dogajanju. Kljub mnogim hvalevrednim poskusom državnih, cerkvenih in dobrodelnih organizacij in pripravljenosti prostovoljcev, da priskočijo na pomoč, je problem dobil take razsežnosti, da je zares skrajni čas, da k reševanju pristopimo politično, na resen in odgovoren način, in sicer na vseh ravneh: globalni, kontinentalni, makro-regijski, meddržavni, pa vse do narodne in lokalne.

Absurdno bi bilo govoriti o miru, istočasno pa propagirati ali dopuščati trgovino z orožjem. Prav tako menim, da je cinična tista drža, ki se izreka za človečanske pravice, obenem pa zavrača odgovornost za može in žene, ki so prisiljeni zapustiti svoje domove in na poti umirajo, ker je odpovedala človeška solidarnost.

Papež Frančišek (Nagovor ambasadorjem Svetega sedeža, 15.maja 2014)

Prejšnji prispevek
Predstavitev nove knjige: Draveljsko berilo
Naslednji prispevek
Vikend za mlade