Od 23. do 28. septembra je v Sloveniji potekal Socialni teden 2013 z naslovom »Zakaj še za-upaš?«, ki naj bi spodbujal družbeno odgovornost in prispeval k razmišljanju o izzivih prihodnosti. Tudi posamezniki moramo prevzeti odgovornost za svoje življenje in zdravje.
V dogajanje se je vključila tudi naša župnija z organizacijo pogovornega večera o možnostih zdrave prehrane. Znani neodvisni raziskovalec, pisatelj, publicist in varuh narave, gospod Anton Komat nam je v predavanju z naslovom »Naj bo hrana tvoje zdravilo« predstavil dogajanje v kmetijstvu in prehranski industriji in kako pomanjkljiva je slovenska ekološka ozaveščenost. Navedel je tudi nekaj primerov globalizacije prehranskega sistema, ki uničuje naravo in iz nekoč uspešnih velikih kmetov z neusmiljenimi pogodbami ustvarja novodobne sužnje. Moderator pogovora je bil gospod Jernej Skubic, ki je gospodu Komatu zastavil mnogo različnih vprašanj, ki so zanimala vse nas poslušalce.
Za nas, nepoznavalce, so bile Komatove ugotovitve šokantne, posebno, ko je govoril o uničevanju narave s strupi, kemičnimi pripravki, ki ne uničujejo samo plevel in škodljivce, ampak škodijo tudi ljudem, ki uživajo tako pridelano hrano, ki nam jo ponujajo v supermarketih. Razne kronične bolezni, upad odpornosti, hormonski motilci, ki povzročajo neplodnost in porast obolevnosti pri otrocih, vse to so posledice uživanja industrijsko pridelane in predelane hrane.
Šole, ki naj bi poučevale in ozaveščale na tem področju storijo premalo. Samo z ugašanjem luči in zapiranjem vode si ne bomo zagotovili bolj zdrave prihodnosti.
Če ne bomo prestopili v novo kvaliteto, bo prehrana postala velik problem; posebno ker je v Sloveniji že propadlo 13 000 malih kmetov in imamo najmanj kmetijske zemlje in največjo kvadraturo marketov na prebivalca v Evropi. Strašljiv je tudi podatek, da dve tretjini hrane uvažamo. Pri tem pa imamo dober trg za ekološko hrano. Za zgled si lahko vzamemo Anglijo, ki je že dosegla 74{983ac2f36570ffb80e38652c601eb6c174f74ea34bd6aaa8824cfb76b4c53de7} delež samooskrbe in taka bi morala biti tudi naša rešitev.
Nujen je premik v poljedelstvo in sadjarstvo in pridelavo ekološke hrane. Ne take, ki jo sedaj uvažamo in je polna herbicidov in pesticidov. In tako hrano dobavljajo v šole za prehrano otrok in mladine!
Težiti moramo k trajnostni lokalni samooskrbi. Primer iz Maribora, kjer so začeli s kooperativo, povezovanjem kmetov, staršev in šole in s pogodbo za dobavo zdrave, lokalno pridelane hrane, je uspešen model, ki se lahko razširi tudi na druge interesente, kot so vrtci in bolnice. Tako pridelana ekološka hrana ni draga, obenem pa zagotavlja zaposlitev, njen motiv ni dobiček in denar ostane v lokalni skupnosti. Lokalnost pa je smrtni udarec globalizaciji .
Predpisi, ki omogočajo take načine prodaje in dobave se sicer spreminjajo, toda posamezni kmetje še ne morejo uspeti, ker niso sposobni količinsko zagotoviti take dobave. Nujna je povezava, kooperativa, pogodbena dobava in sodelovanje staršev in šole.
In potrebna je ozaveščenost nas kupcev, ker smo tudi mi krivci, če podpiramo sistem, ki nam škoduje, kupujemo industrijsko pridelano uvoženo hrano in povečujemo dobičke multinacionalk, namesto, da bi kupovali lokalne pridelke. Samo taka hrana je zdrava in zdravilo.
Marsikomu je gospod Komat s svojim živahnim, zavzetim razlaganjem odprl oči, in s tem pripomogel k večji ozaveščenosti, ali pa vsaj napeljal k razmišljanju o problemih zdrave prehrane in naše odgovornosti za lastno zdravje in zdravje našega naroda.
Besedilo: Lojzka Milić
Foto: Tomaž CELAREC
