Splošni: VAROVANJE OCEANOV
Da bi se politiki, znanstveniki in ekonomisti skupaj trudili, da obvarujejo morja in oceane.
Oceani obsegajo največji delež vodá na planetu, poleg tega pa tudi največji delež bogate pestrosti živih bitij, katerih še ne poznamo ali pa so na različne načine ogrožena. Po drugi strani je življenje v rekah, jezerih, morjih in oceanih, ki prehranjujejo velik del človeštva, prizadeto zaradi nenadzorovanega zmanjševanja ribjih zalog, kar močno zmanjšuje nekatere vrste.
Okrožnica ‘Laudato si’ Svetega očeta Frančiška o skrbi za skupni dom
37. Nekatere države so dosegle napredek pri učinkovitem ohranjanju določenih krajev in področij – na zemlji in v oceanih – kjer je prepovedano vsakršno človekovo poseganje, ki bi lahko spremenilo njihovo fiziognomijo ali njihovo naravno sestavo. Poznavalci vztrajajo, da je pri skrbi za biotsko raznovrstnost potrebno še posebej paziti na področja, ki so bogata z različnimi
vrstami, z endemičnimi, redkimi in takimi, ki jih je težko učinkovito zaščititi. Nekateri kraji zahtevajo posebno skrb zaradi svojega izjemnega pomena za svetovni ekosistem ali zato, ker predstavljajo pomembne zaloge vode in tako varujejo druge oblike življenja.
40. Oceani obsegajo največji delež vodá na planetu, poleg tega pa tudi največji delež bogate pestrosti živih bitij, katerih še ne poznamo ali pa so na različne načine ogrožena. Po drugi strani je življenje v rekah, jezerih, morjih in oceanih, ki prehranjujejo velik del človeštva, prizadeto zaradi nenadzorovanega zmanjševanja ribjih zalog, kar močno zmanjšuje nekatere vrste. Še vedno se razvijajo selektivni načini ulova, pri katerih odvržejo velik del ulovljenih vrst. Posebno so ogroženi morski organizmi, na katere ne mislimo, na primer nekatere oblike planktona, ki je zelo pomembna sestavina v morski prehranjevalni verigi in od katerih so končno odvisne vrste, ki jih uporabljamo za prehrano ljudi.
41. Če se spustimo v tropska in subtropska morja, srečamo koralne grebene, ki jih lahko primerjamo s kopenskimi velikimi gozdovi, ker gostijo približno milijon vrst, med njimi ribe, rake, mehkužce, spužve, alge. Veliko koralnih grebenov po svetu je danes jalovih ali pa propadajo: »Kdo je spremenil čudoviti morski svet v podvodna pokopališča, oropana življenja in barv?«[25] Ta pojav je v veliki meri posledica onesnaževanja, ki pride v morje zaradi izsekanih gozdov, poljedelskih monokultur, industrijskih odpadkov in uničujočih načinov ribolova, posebno, če uporabljajo cianid in dinamit. Stanje se še poslabšuje zaradi segrevanja oceanov. Po vsem tem laže razumemo, da ima lahko vsak poseg v naravo posledice, ki jih sprva ne opazimo, in da se nekatere oblike izkoriščanja zalog dosežejo na račun propadanja, ki končno doseže tudi dno oceanov.
42. Potrebno je veliko več vlagati v raziskave, s katerimi bi bolje razumeli delovanje ekosistemov in ustrezno analizirali različne spremenljivke vplivov, ki jih prinaša kakršna koli večja sprememba v okolju. Ker so vsa bitja med sabo povezana, moramo vsakemu z naklonjenostjo in z občudovanjem priznati njegovo vrednost, saj vsa ustvarjena bitja potrebujemo druga drugo. Vsako področje je odgovorno za skrb te družine, zato bi morali narediti podroben seznam vrst, ki jih gosti, da bi lahko razvili varstvene programe in strategije, s posebnim poudarkom na vrstah, ki izumirajo.
174. Omenimo še sistem governance, upravljanja oceanov. Čeprav je bilo sprejetih več različnih mednarodnih in območnih sporazumov, se zaradi njihove razdrobljenosti in pomanjkanja strogih ureditvenih mehanizmov, pa tudi nadzora in kaznovanja,
praktično vsi končajo v spodkopavanju dosedanjih naporov. Poseben izziv predstavlja kopičenje morskih odpadkov in varovanja morskih območij zunaj državnih meja. Skratka, potrebujemo sporazum o ureditvi upravljanja za ves spekter tako imenovanega splošnega skupnega dobrega.
Okrožnica ‘Laudato si’
Frančišek, 24. maj 2015
