ZA CERKEV, ODPRTO ZA VSAKOGAR
Molimo, da bi Cerkev, zvesta evangeliju in pogumna v oznanjevanju, bila kraj medsebojne solidarnosti, bratstva in sprejetosti, da bi vedno bolj živela v duhu sinodalnosti.
Sinodalnost v življenju in poslanstvu Cerkve
Mednarodna teološka komisija
2. marec 2018
4.1 Sinodalna prenova življenja in poslanstva Cerkve
104. »Vsaka prenova Cerkve bistveno obstaja v rasti zvestobe njeni poklicanosti.« V uresničevanju njenega poslanstva je Cerkev poklicana k nenehnemu spreobrnjenju, ki je tudi »pastoralno in misijonsko spreobrnjenje«, ki je v prenovi miselnosti, delovanja, prakse in struktur, da bi bili vedno bolj zvesti svoji poklicanosti. Eklezialna miselnost, ki jo oblikuje sinodalna zavest, z veseljem sprejema in pospešuje milost, v moči katere so vsi krščeni usposobljeni in poklicani biti učeči se misijonarji. Velik izziv za pastoralno spreobrnjenje, ki je v korist življenja Cerkve, je poglabljanje medsebojnega sodelovanja vseh za evangeljsko pričevanje, začenši z darovi in nalogami vseh brez klerikalizacije laikov in laicizacije klerikov. Pri tem se je treba varovati skušnjave »pretiranega klerikalizma, ki laike zadržuje na obrobju odločanja«.
105. Pastoralno spreobrnjenje v uresničevanju sinodalnosti zahteva, da je treba preseči nekatere paradigme (vzorce), ki so pogosto še vedno prisotne v cerkveni kulturi, a ne izražajo prenovljene ekleziologije občestva. Te paradigme so: osredotočenje misijonarske odgovornosti na službo pastirjev; nezadostno ovrednotenje posvečenega življenja in karizmatičnih darov; skromno vrednotenje posebnega in strokovnega prispevka vernih laikov zlasti žena.
106. Z vidika občestvenosti in uresničitve sinodalnosti lahko naznačimo nekatere temeljne smernice glede usmeritve pastoralne dejavnosti:
a) na vseh ravneh Cerkve, začenši s krajevno Cerkvijo je treba poživiti povezanost med službo pastirjev, sodelovanje in soodgovornost laikov, spodbude, ki prihajajo od karizmatičnih darov po načelu dinamične povezanosti med »eden«, »nekateri« in »vsi«;
b) dopolnjevanje med uresničevanjem zbornosti pastirjev in sinodalnosti, ki jo živi vse Božje ljudstvo kot izraz občestvenosti med krajevnimi Cerkvami v vesoljni Cerkvi;
c) izvajanje petrinske službe edinosti in vodstva vesoljne Cerkve rimskega škofa v občestvu z vsemi krajevnimi Cerkvami ter sinergijo z zborno službo škofov in sinodalne poti Božjega ljudstva;
d) odprtost katoliške Cerkve do drugih Cerkva in cerkvenih skupnosti v neprenosljivem prizadevanju hoditi skupaj proti polni edinosti v različnosti na osnovi sprave različnih izročil;
e) služenje (diakonija) družbi in konstruktivni dialog z možmi in ženami različnih veroizpovedi in prepričanj, da bi skupaj uresničili kulturo srečevanj.
PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE (PSMM) Leta 2015 se je Apostolat molitve preimenoval v Papeževo svetovno mrežo molitve (PSMM). Z novimi statuti to ni več apostolsko delo Družbe Jezusove, ampak je papeška ustanova, papež imenuje glavnega direktorja PSMM in MEG (Mladinsko evharistično gibanje – mladinska veja PSMM) s sedežem v Vatikanu, ki ga predlaga vrhovni predstojnik Družbe Jezusove. Sedanji mednarodni direktor je p. Frédéric Fornos DJ. Papež kot prvi pastir Cerkve pozna potrebe sveta in Cerkve, mnogi molivci za te potrebe pa so povezani v molitveni mreži. Sredstva molitve v tiskovinah in na spletu Poleg tiskovin je dostop do papeževih mesečnih namenov in razlag najhitrejši in najlažji po spletu www.popesprayer.net Na mesečnem enominutnem videu Papežev video oz. www.thepopevideo.org, v slovenščini dostopnem na Radiu Vatikan, TV Exodusu, You Tubu in www.jezuiti.si, papež sam predstavi molitveni namen za mesec, ki se je začel. V angleščini, španščini, italijanščini, francoščini, portugalščini, nemščini in kitajščini pa je trikrat na dan (zjutraj, popoldne in zvečer) dostopna kratka molitev v zvezi z mesečnim molitvenim namenom www.clicktopray.org. Vsebina oz. duhovnost PSMM Duhovnost PSMM je mogoče izraziti z enim stavkom Božje besede: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16). Z Jezusovimi prikazovanji sv. Marjeti Mariji Alacoque v 17. stoletju se je Božja ljubezen posebej izrazila v pobožnosti in čaščenju Srca Jezusovega. To čaščenje, povezano z zadoščevanjem in posvetitvijo Srcu Jezusovemu ob prvih petkih, je mističnega izvora, AM pa ga povezuje z apostolskimi razsežnostmi molitve za svet in Cerkev. V tej perspektivi dandanes lahko prepoznamo tudi duhovnost Božjega usmiljenja. Molitev darovanja ali izročitve Molivec se vsak dan osebno daruje ali izroči Bogu s svojimi besedami ali z naslednjo molitvijo: Bog, naš Oče, izročam ti svoj dan. Izročam ti svoje molitve, misli, besede, dejanja, radosti in bolečine skupaj s srcem tvojega Sina Jezusa, ki se v evharistiji vedno znova podarja za odrešenje sveta. Naj bo Sveti Duh, ki je vodil Jezusa, danes moj vodnik in moja moč, da bom mogel pričevati za tvojo ljubezen. Z Marijo, materjo našega Gospoda in Cerkve, prosim še posebej za namen, ki ga za ta mesec predlaga Sveti oče. Pot srca, pristop PSMM k Srcu Jezusovemu Pot srca ima devet korakov ali stopenj. 1. V začetku je bila Ljubezen. 2. Človeško srce je nemirno in išče. 3. V problematičnem svetu. 4. Oče pošlje Sina, da bi nas odrešil. 5. Jezus nas imenuje svoje prijatelje. 6. Biti v Kristusu. 7. Z njim darujemo svoje življenje. 8. Poslanstvo sočutja do sveta. 9. Svetovna mreža molitve v pozorni službi za potrebe človeštva. P. Franc Kejžar DJ, Anja Valijev, Sergej Valijev, Primož Podobnik, slovenska ekipa PSMM |