ZA ŽRTVE ZLORAB

Molimo za vse tiste, ki trpijo zaradi zla, ki so jim ga povzročili člani cerkvene skupnosti: da bi v Cerkvi našli konkreten odgovor na svojo bolečino in trpljenje.

Sklepni govor ob srečanju za zaščito mladoletnih

Frančišek

24. februar 2019

 

Cilj Cerkve bo torej prisluhniti, zaščititi, zavarovati in zdraviti zlorabljene, izkoriščane in pozabljene mladoletne, kjerkoli že so.

Naše delo nas je pripeljalo še enkrat do priznanja, da je obsežnost nadloge spolnih zlorab mladoletnih pojav, ki je zgodovinsko, žal, razširjen v vseh kulturah in družbah. Samo v razmeroma novejšem času je postal predmet sistematičnega preučevanja zaradi spremembe občutljivosti javnega mnenja glede problema, ki so ga v preteklosti imeli za tabu, kar pomeni, da so vsi to vedeli, a nihče ni o tem govoril. To me spomni na kruto versko prakso, ki je bila v preteklosti razširjena v nekaterih kulturah, da so darovali človeška bitja, pogosto otroke, kot žrtev med poganskimi obredi. Še danes razpoložljive statistke narodnih in mednarodnih organizacij (SZO, Unicef, Interpol, Europol in drugih) ne pokažejo resnično razsežnost pojava, pogosto podcenjevanega predvsem zato, ker številni primeri spolnih zlorab niso bili prijavljeni, še posebej zelo številni, ki so se zgodili v domačem okolju.

Redko se namreč žrtve zaupajo in iščejo pomoč. Za temi podatki je lahko sram, zmedenost, strah po maščevanju, občutki krivde, nezaupanje v ustanove, družbene in kulturne pogojenosti, pa tudi napačne informacije o službah in strukturah, ki bi lahko pomagale. Stiska žal vodi v zagrenjenost, celo v samomor, ali pa se včasih to zgodi iz maščevanja. Edino gotovo  je, da so milijoni otrok na svetu žrtev izkoriščanja in spolnih zlorab.

Smo torej pred vsesplošnim in povsod navzočim problemom. Naj nam bo jasno: vsesplošnost te nadloge, ki potrjuje njeno težo v naših družbah, ne zmanjšuje pošastnosti tega problema v Cerkvi.

Nečloveškost pojava na svetovnem nivoju postane še hujša in še bolj pohujšljiva v Cerkvi, saj je v nasprotju z njeno moralno avtoriteto in  njeno etično verodostojnostjo. Posvečena oseba, ki je od Boga izbrana, da vodi duše k zveličanju, postane satanovo orodje, če se pusti podjarmiti svoji človeški krhkosti ali bolezni. V zlorabah vidimo roko zla, ki ne prizanese niti nedolžnosti otrok. Nobenih opravičil ni za zlorabo otrok. Ponižno in pogumno moramo priznati, da smo pred skrivnostjo zla, ki se je zneslo nad najslabotnejšimi, ker so podoba Jezusa. Poglejte, zakaj je sedaj v Cerkvi v porasti zavest, da mora zajeziti strašne zlorabe z disciplinskimi ukrepi ter s civilnimi in kanoničnimi procesi, hkrati pa se z odločnostjo soočiti s tem pojavom tako znotraj, kot zunaj Cerkve. Ta se čuti poklicana, spopasti se s tem zlom, ki se dotika jedra njenega poslanstva, ki je v oznanjevanju evangelija malim in v tem, da jih varuje pred pogoltnimi volkovi.

Tukaj hočem z vso jasnostjo reči: četudi bi se v Cerkvi odkril samo en primer zlorabe, ki je sam po sebi grozen, bi se s tem primerom soočili z vso resnostjo. Bratje in sestre, v upravičeni jezi ljudi vidi Cerkev odsev jeze Boga, ki je izdan in osramočen od pokvarjenih posvečenih oseb. Odmev nemega krika malih, ki so namesto, da bi v njih našli očetovstvo in duhovne vodnike, naleteli na rablje, bo zatresel srca, omamljena zaradi hinavščine in oblasti. Mi imamo dolžnost, da prisluhnemo zadušenemu nememu kriku malih.

Kakšna naj bi torej bila bivanjska »osmislitev« tega kriminalnega pojava? Če upoštevamo njegovo razsežnost in zakoreninjenost v človeškem svetu, to danes ni nič drugega, kot dejansko razodevanje duha zla. Če ne bomo računali z navzočnostjo te razsežnosti, bomo ostali daleč od resnice in brez pravih rešitev.

Cilj Cerkve bo torej prisluhniti, zaščititi, zavarovati in zdraviti zlorabljene, izkoriščane in pozabljene mladoletne, kjerkoli že so. Cerkev se mora za dosego tega cilja dvigniti nad vse ideološke polemike in novinarske politike, ki pogosto zaradi različnih interesov instrumentalizirajo drame, ki jih doživljajo ti majhni.

Zato je prišel čas, da s skupnim sodelovanjem pri izkoreninjenju te brutalnosti s telesa našega človeštva sprejmemo vse potrebne ukrepe, ki so že v veljavi tako na mednarodni kot na cerkveni ravni. Prišel je čas, da najdemo primerno ravnovesje vseh vrednot, ki so v veljavi in damo enotne norme za Cerkev ter se tako izognemo skrajnostim pretiranega boja za pravičnost, ki ga povzroča občutek krivde za pretekle napake ter pritisk medijskega sveta in samoobrambe, ki pa se ne sooči z vzroki in  posledicami teh težkih zločinov.

 

MOLITI PO PAPEŽEVIH MESEČNIH NAMENIH,

POMENI, RAZPETI KRILA NAD VES SVET.

 

 

PSMM – PAPEŽEV VIDEO

 

PAPEŽEVA SVETOVNA MREŽA MOLITVE (PSMM) Leta 2015 se je Apostolat molitve preimenoval v Papeževo svetovno mrežo molitve (PSMM). Z novimi statuti to ni več apostolsko delo Družbe Jezusove, ampak je papeška ustanova, papež imenuje glavnega direktorja PSMM in MEG (Mladinsko evharistično gibanje – mladinska veja PSMM) s sedežem v Vatikanu, ki ga predlaga vrhovni predstojnik Družbe Jezusove. Sedanji mednarodni direktor je p. Frédéric Fornos DJ. Papež kot prvi pastir Cerkve pozna potrebe sveta in Cerkve, mnogi molivci za te potrebe pa so povezani v molitveni mreži. Sredstva molitve v tiskovinah in na spletu Poleg tiskovin je dostop do papeževih mesečnih namenov in razlag najhitrejši in najlažji po spletu www.popesprayer.net Na mesečnem enominutnem videu Papežev video oz. www.thepopevideo.org, v slovenščini dostopnem na Radiu Vatikan, TV Exodusu, You Tubu in www.jezuiti.si, papež sam predstavi molitveni namen za mesec, ki se je začel. V angleščini, španščini, italijanščini, francoščini, portugalščini, nemščini in kitajščini pa je trikrat na dan (zjutraj, popoldne in zvečer) dostopna kratka molitev v zvezi z mesečnim molitvenim namenom www.clicktopray.org. Vsebina oz. duhovnost PSMM Duhovnost PSMM je mogoče izraziti z enim stavkom Božje besede: »Bog je namreč svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16). Z Jezusovimi prikazovanji sv. Marjeti Mariji Alacoque v 17. stoletju se je Božja ljubezen posebej izrazila v pobožnosti in čaščenju Srca Jezusovega. To čaščenje, povezano z zadoščevanjem in posvetitvijo Srcu Jezusovemu ob prvih petkih, je mističnega izvora, AM pa ga povezuje z apostolskimi razsežnostmi molitve za svet in Cerkev. V tej perspektivi dandanes lahko prepoznamo tudi duhovnost Božjega usmiljenja. Molitev darovanja ali izročitve Molivec se vsak dan osebno daruje ali izroči Bogu s svojimi besedami ali z naslednjo molitvijo: Bog, naš Oče, izročam ti svoj dan. Izročam ti svoje molitve, misli, besede, dejanja, radosti in bolečine skupaj s srcem tvojega Sina Jezusa, ki se v evharistiji vedno znova podarja za odrešenje sveta. Naj bo Sveti Duh, ki je vodil Jezusa, danes moj vodnik in moja moč, da bom mogel pričevati za tvojo ljubezen. Z Marijo, materjo našega Gospoda in Cerkve, prosim še posebej za namen, ki ga za ta mesec predlaga Sveti oče. Pot srca, pristop PSMM k Srcu Jezusovemu Pot srca ima devet korakov ali stopenj. 1.    V začetku je bila Ljubezen. 2.    Človeško srce je nemirno in išče. 3.    V problematičnem svetu. 4.    Oče pošlje Sina, da bi nas odrešil. 5.    Jezus nas imenuje svoje prijatelje. 6.    Biti v Kristusu. 7.    Z njim darujemo svoje življenje. 8.    Poslanstvo sočutja do sveta. 9.    Svetovna mreža molitve v pozorni službi za potrebe človeštva. P. Franc Kejžar DJ, Anja Valijev, Sergej Valijev, Primož Podobnik, slovenska ekipa PSMM