Molitev darovanja ali posvetitve:
Molivec se vsak dan osebno daruje ali posveti Bogu s svojimi besedami ali z naslednjo molitvijo:
Bog, naš Oče, izročam ti svoj dan.
Izročam ti svoje molitve, misli, besede,
dejanja, radosti in bolečine
skupaj s srcem tvojega Sina Jezusa,
ki se v evharistiji vedno znova podarja
za odrešenje sveta.
Naj bo Sveti Duh, ki je vodil Jezusa,
danes moj vodnik in moja moč,
da bom mogel pričevati za tvojo ljubezen.
Z Marijo, materjo našega Gospoda in Cerkve,
prosim še posebej za namen,
ki ga za ta mesec predlaga Sveti oče.
SPLOŠNI MOLITVENI NAMEN: NASILJE NA ŽENSKAMI
Molímo za ženske, žrtve nasilja, da bi jih družba zaščitila, upoštevala in prisluhnila njihovemu trpljenju.
Homilija za slovesni praznik Marije Božje Matere
Frančišek
1. januar 2020
»Ženske so izvir življenja. Pa vendar se jih nenehoma ponižuje, tepe, posiljuje, sili v prostitucijo in odstranjevanje življenja, ki ga nosijo v telesu. Vsako nasilje, zadano ženski, je oskrunjenje Boga, rojenega iz žene.«
Rojen iz žene. Ponovno rojstvo človeškosti se je začelo z ženo. Ženske so izvir življenja. Pa vendar se jih nenehoma ponižuje, tepe, posiljuje, sili v prostitucijo in odstranjevanje življenja, ki ga nosijo v telesu. Vsako nasilje, zadano ženski, je oskrunjenje Boga, rojenega iz žene. Iz telesa žene je prišlo zveličanje za človeštvo: iz tega, kako ravnamo s telesom ženske, razumemo našo raven človečnosti. Kolikokrat je telo ženske žrtvovano na posvetnih oltarjih reklame, zaslužka, pornografije, izkoriščanja in porabne površinskosti. Treba ga je osvoboditi potrošništva, treba ga je spoštovani in častiti; je najplemenitejše meso sveta; spočelo je in dalo na svet Ljubezen, ki nas je rešila! Danes je tudi materinstvo poniževano, kajti edina rast, ki je v interesu sveta, je ekonomska rast. So matere, ki tvegajo težka potovanja, ko obupno poskušajo dati boljšo prihodnost sadu svojega telesa, in so obravnavane kot prevelike številke s strani oseb, ki imajo trebuh, poln stvari, in srce prazno ljubezni.
Posinodalna apostolska spodbuda Radost ljubezni (Amoris laetitia)
54. V tem kratkem pregledu dejanskega stanja bi rad poudaril, da je sicer prišlo do pomembnih izboljšav, kar zadeva priznanje pravic žensk in njihove udeleženosti v javnem življenju, toda v nekaterih deželah je treba v zvezi s tem še marsikaj narediti. Ni nam še uspelo izkoreniniti nesprejemljivih navad, predvsem sramotnega nasilja, ki se včasih izvaja nad ženskami: trpinčenje v družini in različne oblike suženjstva, kar gotovo ne dokazuje moči moških, temveč njihovo strahopetnost in izgubo dostojanstva. Verbalno, fizično in spolno nasilje, ki se v nekaterih zakonih izvaja nad ženskami, nasprotuje naravi same zakonske združitve. Mislim na hudo pohabljenje spolnih organov žensk v nekaterih kulturah, pa tudi na neenakost med spoloma pri dostopu do dostojnih delovnih mest in do pomembnih družbenih položajev. Zgodovina je obremenjena z ekscesi patriarhalnih kultur, v katerih so ženske obravnavali kot drugorazredne, toda spomnimo se tudi na pojav nadomestnih mater ali na »instrumentalizacijo in komercializacijo ženskega telesa v sodobni medijski kulturi«.[42] Nekateri menijo, da so se mnoge sedanje težave pojavile z emancipacijo žensk, vendar to ni res. »Gre le za obliko mačizma«.[43] Enakost dostojanstva moškega in ženske nas navdaja z veseljem, da presežemo stare oblike diskriminacije in da si v družinah prizadevamo za vzajemno povezanost. V večjem priznanju dostojanstva ženske in njenih pravic občudujemo delo Duha, čeprav se pojavljajo oblike feminizma, ki jih ne moremo imeti za primerne.
