Molitveni namen svetega očeta za avgust 2019

Novice
Povej naprej!

Za evangelizacijo: DRUŽINE, ŠOLE ČLOVEKOVEGA RAZVOJA
Da bi družine po svojem življenju iz molitve in ljubezni postajale čedalje bolj očitne »šole resničnega človekovega razvoja«.

»Še vedno je namreč res, da je družina ‘osnova družbe in ostaja najprimernejša struktura, ki osebam zagotavlja celostno dobro, potrebno za njihov trajnostni razvoj’. Povezanost vseh družinskih članov in njeno solidarno prizadevanje za celotno družbo sta zaveznika skupnega dobrega in miru, tudi v Evropi.«

Papež je dejal, da po lepoti in veselju vzajemne ljubezni lahko družina postane konkreten dar. Prizadevanja združenj katoliških družin izpostavljajo, da je največji zaveznik celostnega napredka družbe ravno podpiranje prisotnosti družin v družbenem tkivu. Še vedno je namreč res, da je družina »osnova družbe in ostaja najprimernejša struktura, ki osebam zagotavlja celostno dobro, potrebno za njihov trajnostni razvoj«. Povezanost vseh družinskih članov in njeno solidarno prizadevanje za celotno družbo sta zaveznika skupnega dobrega in miru, tudi v Evropi.

Družina je medosebni odnos v pravem smislu besede, v kolikor je »občestvo oseb«. Zakonski odnos, očetovstvo, materinstvo, otroci in bratstvo ter sestrstvo zagotavljajo, da je vsaka oseba vpeljana v človeško družino. Način, kako se živi te odnose, narekuje občestvo, ki pa je »gonilo prave humanizacije in evangelizacije«. Papež je zatrdil, da se še posebej danes vidi potreba po kulturi srečanja, kjer bi se vrednotilo povezanost razlik, vzajemnost, solidarnost med generacijami. »Ta ‘družinski kapital’ je poklican, da prepoji ekonomske, družbene in politične odnose evropske celine,« je povedal Frančišek. Pripomnil je, da družinski stil, ki ga zagovarja tudi zveza, ni subjekt nikakršne slučajne ideologije, ampak »sloni na neodtujljivem dostojanstvu osebe«. In na osnovi tega dostojanstva bo Evropa lahko zares postala družina narodov.
Papež je spregovoril o različnih krizah, ki so trenutno navzoče v Evropi, vključno z institucijo družine. Spomnil je na konkretne politike v korist družine, ki jih podpira zveza. V teh pobudah mora po papeževem prepričanju prevladati »pozornost do spoštovanja in do dostojanstva vsake osebe«. V tem smislu je v kulturi srečanja vedno navzoča drža dialoga, kjer je poslušanje vedno nujno. »Vaš dialog naj je vedno osnovan na dejstvih, pričevanjih, izkušnjah in življenjskih stilih, ki bolje govorijo od vaših govorov in pobud,« je dejal zbranim na avdienci.

Izpostavil je štiri vrste kriz, ki so v tem trenutku navzoče v Evropi: demografska, migracijska, zaposlitvena in vzgojna. »Te krize bi lahko našle pozitivna obzorja ravno v kulturi srečanja, kjer se povezujejo različni družbeni, ekonomski in politični akterji, da bi zastavili politike v korist družine.« Na vseh štirih področjih si člani zveze že prizadevajo dajati odgovore, ki so v skladu z družino, ko v njej vidijo vir in zaveznika za osebo in okolje. Njihovo delo je velikokrat povezano z zbujanjem konstruktivnega dialoga z različnimi akterji, ne da bi pri tem skrivali svojo krščansko identiteto. Ravno ta identiteta jim bo namreč vedno omogočala gledati onkraj navideznosti in trenutnosti.

Družina ne more ostati izolirana kakor neka monada, izstopiti mora iz sebe, potrebuje dialog in srečanje z drugimi, da bi lahko dala življenje združenosti, ki pa ni uniformnost, ampak spodbuja napredek in skupno dobro. »Drage družine,« je dejal Sveti oče, »veliko ste prejele od svojih prednikov. Ti so trajen spomin, ki nas mora spodbujati, da v pripravljanje iniciativ o družinah in za družine polagamo modrost srca in ne samo tehnike. Oni so spomin, mlade generacije pa so odgovornost, ki je pred vami.« S to modrostjo se njihovo služenje svetosti življenja konkretizira v zavezi med generacijami, konkretizira se v služenju vsem, predvsem pa ljudem v stiski, s posebnimi potrebami, sirotam. Konkretizira se v solidarnosti do migrantov. Konkretizira se v potrpežljivi umetnosti vzgajanja, ki vidi vsakega mladega kot subjekt, ki je vreden vse družinske ljubezni. Konkretizira se v pravici do življenja prihajajočega otroka, ki še nima glasu. Konkretizira se v dostojnem življenju ostarelih.

Nagovor udeležencem srečanja, ki ga je
organizirala Evropska zveza združenj katoliških družin
Frančišek, 1. junij 2017

Prejšnji prispevek
Predstavitev nove knjige: Draveljsko berilo
Naslednji prispevek
Vikend za mlade