Slovenska provinca Družbe Jezusove in Teološka fakulteta v Ljubljani pripravljata mednarodni simpozij »DUH SEJE NOVO ŽIVLJENJE« ob 100-letnici rojstva p. Vladimirja Truhlarja in 50-letnici Drugega vatikanskega koncila. Simpozij bo v torek, 30. oktobra, na Teološki fakulteti v Ljubljani, s pričetkom ob 11. uri.
Program simpozija:
Dopoldan, 11.00 – 13.00, v veliki dvorani Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
• prof. France Pibernik, Usodnost Truhlarjevega pesniškega zdomstva
• prof. dr. Denis Poniž, Položaj Truhlarjeve poezije v sodobni slovenski literaturi
Popoldan v predavalnici št. 1 (2. nadstr.) Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
15.00 – 16.30
• prof. dr. Janez Juhant, Truhlar, evropski teolog in filozof
• prof. dr. Marija Stanonik, Truhlarjeva teologija besede
• prof. dr. Mihály Szentmártoni (PUG), Truhlar i mistika. Od duhovne teologije do teologije mističnog iskustva
17.00 – 18.30
• doc. dr. Ivan Platovnjak, Telo v Truhlarjevi izkustveni duhovni teologiji
• prof. dr. Rafko Valenčič, Dimenzije teologije dela pri Vladimirju Truhlarju
• doc. dr. Igor Bahovec, Pomen izkustveno-racionalne metode za sodobno družboslovje
Zvečer, 19.00 – 22.00, v veliki dvorani Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
• prof. dr. Marko I. Rupnik, Katolicizem v poglobitvenem procesu
• dr. Lojze Bratina, Izkustvena teologija Truhlarja duhovnika, pesnika in pričevalca
• pogovor
Vladimir TRUHLAR
(03. 09. 1012 – 04.01.1977)
duhovnik, redovnik, teolog in pesnik 
Vladimir Truhlar se je rodil 3. septembra 1912 v Gorici, osnovno šolo (1918 – 1926) je obiskoval na Jesenicah, kamor se je družina preselila, klasično gimnazijo (1926 – 1933) je končal v Ljubljani, nato se je vpisal na teološko fakulteto v Ljubljani (1933 – 1936). Nadaljeval je s študijem filozofije na Gregoriani v Rimu (1934 – 1936), ki ga je končal z magisterijem; na Gregoriani je študiral tudi teologijo (1936 – 1941) in jo končal z doktoratom Der Vergöttligungprozess bei Vladimir Solovjev. V tem času je bil 29. oktobra 1939 v Rimu posvečen za duhovnika.
V letih 1941 – 1945 je bil spiritual v škofijskem velikem semenišču v Ljubljani, 1945 – 1946 spiritual in profesor dogmatične in duhovne teologije v Pragli v Italiji, 18. novembra 1946 je v Feldkirchnu v Nemčiji vstopil k jezuitom, po noviciatu v Pullachu pri Münchnu pa so ga poklicali v Rim na Gregoriano, kjer je bil od 1949 do 1974 profesor duhovne teologije. Po vrnitvi v Slovenijo (1974) se je posvetil teološki refleksiji slovenske literature (1974 – 1976). Zadnje mesece svojega življenja je preživel v Lengmoosu na Južnem Tirolskem, kjer je umrl 4. januarja 1977.
Najbolj ustvarjalna leta Truhlarjevega življenja sovpadajo s časom njegove profesure na Gregoriani, kjer je bil tudi med pobudniki in ustanovitelji Inštituta za duhovnost na Papeški univerzi Gregoriani (PUG) v letih 1950 – 1958. Drugi vatikanski cerkveni zbor je dal pomemben pečat njegovemu delu. S svojimi spisi se je Truhlar vključil v koncilsko prenovo v Cerkvi v Sloveniji, kjer pa je zaradi svoje naprednosti in simpatij do kontestacij in kritičnega dogajanja v Cerkvi po koncilu doživel tudi zavrnitve. Podobnih zaviranj in oteževanj je bil deležen tudi njegov poskus aktivnega vstopa v kulturo z interpretacijo duhovnih razsežnosti – doživljanja absolutnega v slovenskem leposlovju, kar je jeseni 1976 botrovalo njegovemu resigniranemu odhodu v tujino, kjer je kmalu za tem umrl.