Draveljski duhovni večer, ki je bil 9. oktobra, letošnji drugi, je bil posvečen trideseti obletnici posvetitve cerkve Kristusovega učlovečenja, gost večera je bil metropolit nadškof msgr. p. Alojzij Cvikl DJ, ki je bil po posvečenju 1983. leta in do leta 1988 naš kaplan, od tu je odšel na podiplomski študij v Bruselj, od koder se je vrnil z uspešno opravljeno magistrsko nalogo Vzgoja odraslih v župniji in bil od leta 1990 do 1993 župnik.
Leta, ki jih je preživel med nami in njegovo pastoralno delo, ki je bilo še posebej posvečeno mladim in zakoncem, je pustilo močno sled. To je bilo zaznati tudi pri večerni sveti maši, ki jo je tokrat prvič v ljubljanski nadškofiji vodil kot mariborski nadškof s svojimi sobrati in ob spominjanju na pokojna župnika p. Štrublja in p. Svoljška. Cerkev je bila praznično polna. V pridigi je zbrane prosil, naj pustimo, da se v naše srce naseli Bog. Takrat v njem zasije luč in ker vidimo, se lahko odločamo, kaj je dobro in kaj slabo. Pridigo je zaključil z besedami: »Hvala ti, dobri Bog, da sem sad tvoje posebne pozornosti. Dal si nam Svetega Duha, da bi zbirali prave zaklade, da bi v nas raslo božje kraljestvo.« Po maši je bil v dvorani pogovor, ki ga je vodila Marija Šterbenc in sicer najprej o njegovi sedanji »službi«, o njegovih pogledih na mestne in podeželske župnije in o načrtovanju slovenske Cerkve za prihodnost.
Iz tega bogatega in sproščenega pogovora, ki se je končal še z vprašanji poslušalcev, bo tu le nekaj drobcev. Izvedeli smo, da je osmi naslednik bl. A.M. Slomška in da mu je na obisku v Vatikanu papež Frančišek rekel: »Oprosti, da sem te naredil za mučenca, zaupam vate.«
Povedal nam je, kakšen je njegov delovni ritem, da je delo razporejeno na ves dan in da mu največ časa vzamejo intervjuji in prošnje, napiši to in ono in ga nihče ne vpraša, če ima čas. Povedal je, da je iz Rima prišel v Maribor za tri tedne, zdaj pa je tu že peto leto in da rešuje probleme, ki jih je prišel reševat na začetku, vse drugo delo povezano s škofijo, ki je čakalo na novega škofa pa zdaj podaljšuje njegov delovnik na ves dan. Iz pogovora se je dalo razumeti, da pogreša pastoralno delo v Vitanju, ki mu je bilo v veliko veselje in sprostitev.
Ljudje v mestih gredo k maši tja, kjer se najdejo, mestne župnije so vezane na oltar, nastane oltarno občestvo, na podeželju pa se vsi poznajo, tudi obrobni so del občestva. Duhovniku je na podeželju teže, je neprestano viden. Mlajši trpijo, radi bi več zasebnosti.
O pastorali: verouk je v krizi, šole so se preoblikovale v triade, mi pa nič. Otroci radi pridejo k verouku, a začeti je treba od začetka, od tega, kako se pokrižamo, ni osnove od doma. K verouku hodijo, k nedeljski maši ne. Nedelja pomeni mnogim staršem čas za druge stvari. Lestvica vrednost naših dni je zelo uboga.
Premalo gledamo v prihodnost. Mariborska škofija ima 143 župnij, 101 rednega duhovnika, ostalo so souprave, povprečna starost duhovnikov je več kot 60 let. Čez dvajset let bo stanje katastrofalno, če ne bomo nič naredili; kot da se vračamo v Slomškove čase. Pogovor je bil poln optimizma in hudomušnih iskric.
Besedilo: Marinka Svetina
Foto: Tomaž Celarec&Primož Podobnik
Avdio: p. Ivan Rampre&Tomaž Celarec
Video: Jože Strajnar
