p. Pavel BERDEN:

JUTRO

Ko tiho pride dan
in zarja jutranja zalije svod,
zlato in spet zlato je vsepovsod!
Dotakne mojih vek se žarek razigran.

Ko božajoče tipa moje veke,
me vabi, naj oči odprem. In ko jih res,
na mah preneha sanj čarobnih ples.
Nov dan! Gospodov dan! »Amen! Na vse veke!«

Prisluhnem! Ptičji spev.
Oko zazre se v rosni list in cvet.
Po žilah energija se pretaka za nov svet.
Dan čaka name! Delaven in veder in vesel!

Zapojem pesem in jo pojem, pojem,
Gospodu pojem vsega stvarstva,
ki pod okriljem svojega vladarstva
me vodi k novim zmagam, novim bojem.

Zapojem pesem ustvarjalca, ki začenja delo.
Zapojem pesem potnika, ki napreduje,
in pesem kupca diamantov, ki trguje,
in pesem mašnika, ki stopa pred razpelo.

 

 

 

p. Pavel BERDEN (1915 – 1981): Rodil se je v vasi Kobilje v Prekmurju. Na ljubljanski univerzi je diplomiral iz prava, zato se mu je ponujalo kar nekaj priložnosti za različne vplivne službe. Toda njegova želja je bila postati jezuit. Leta 1940 se je odpeljal v Zagreb k jezuitov, v jezuitski noviciat. Pavel je postal jezuit, v duhovnika posvečen leta 1947 v Zagrebu. Na novomašno podobico si je zapisal besede: “Vse premorem v njem, ki mi daje moč” (Flp 4,13). Ob ustanovitvi slovenske province Družbe Jezusove, leta 1969 je postal prvi slovenski provincial.

P. Pavel Berden je bil pesnik in filozof. Svoje pesmi je objavljal v reviji Slovenski jezuiti, v zborniku Stopinje in v Družinski pratiki. Po njegovi smrti so bile izdane njegove pesmi z naslovom Himne belih jagnedov. Največ njegovih pesmi pa je ostalo v rokopisu. Gre za 303 strani obsegajoč zvezek z naslovom Pesmi iz zapuščine p. Pavla Berdena. Zbrala in uredila jih je s. Aleksandra Hreščak. 

(objavljeno: SONCE IHS: poezija slovenskih jezuitov. Župnijski zavod Dravlje. 1999)