P. Miran je kolesarjenje in vso pot tako lepo predstavil, da je, sem prepričana, v polni dvorani marsikoga navdušil, da je začel razmišljati, da bi se tudi sam podal na to pot. Predvsem pa smo začutili, da je vsak doživljal romanje na poseben način. Iz zapisov – dnevnika, ki ga je pisal Tomaž Horvatič, pa tudi pričevanja, ki so jih podali udeleženci kolesarjenja, je bilo  zaznati, kako dobra in skrbna ekipa so bili. Tudi p. Miran je poudaril, da je to pot težko opisati z besedami, to je preprosto treba doživeti.  

O sami poti, dogodivščinah, spoznanjih in srečanjih, ki so jih kolesarji v 10tih dneh imeli je bilo že veliko napisanega in v slikovnem gradivu videnega. Ta večer pa smo ob videnem in slišanem lahko ponosni, da je bila to ekipa iz Dravelj, da je bil z njimi p. Miran –  župnik, da so na tej poti lahko o marsičem razmišljali in tudi za nas, ki smo jih v duhu in molitvi spremljali, molili.

Na tem mestu se mi zdi primerno, da se vsem petim romarjem zahvalimo za njihov trud, za njihovo pričevanje in navdušenje, ki ga ob pripovedovanju izkazujejo. 

Besedilo: Marija Šterbenc

Foto: Tomaž Celarec

Članek, ki je bil objavljen nekaj dni po vrnitvi župnika in ostalih romarjev domov:

https://www.zupnija-dravlje.si/novice/kolesarsko-romanje-v-santiago-de-compostela/