Tako kot pretekla leta, se je tudi letos meseca junija draveljska kolesarska ekipa podala na pot. Tokrat smo Tomaž, Franci, Bert, Jože in p. Miran, gonili pedala po Južni Tirolski: Italiji, Avstriji in Švici. V kombiju nas je spremljal Bojan, ki je poskrbel, da smo imeli vedno dovolj tekočine.

Svoje vtise in doživetja bomo podelili v petek, 28. novembra po večerni sveti maši v dvorani nove cerkve. V polurnem filmu, ki ga je iz fotografij in video posnetkov zmontiral Jože Strajnar, boste lahko uživali ob čudoviti naravi in morda tudi sami dobili kakšno idejo za svoj kolesarski podvig. Spodaj si lahko preberete nekaj vtisov kolesarjev.

Naša skupna kolesarjenja so vedno nekaj posebnega, letošnjega sem pa še posebej vesel. Kraje, ki smo jih prekolesarili, sem že večkrat prepotoval, predvsem zaradi smučarije. Vožnja med cvetočimi sadovnjaki, pod zasneženimi vršaci, ves čas ob vodi, pod gradovi in skozi pravljične kraje s starimi cerkvami, postane že kar malo kičasta. Če pri vsem tudi vreme sodeluje in je družba prava, se resnično vprašaš (kot sem prebral pred enim od turističnih uradov) “kaj si še sploh lahko srce zaželi?”

Bert

Spomini na letošnje kolesarjenje „Tirolska 2025“

Že deveto leto zapored smo se kolesarski navdušenci iz Dravelj podali na osemdnevno kolesarjenje. V teh dneh smo prevozili okrog 650 km.

V smer proti Tirolski sem se odpravil z mešanimi občutki, ker tudi sam to pot poznam, saj že leta hodimo smučat v Livigno, kamor potujemo prav po tej trasi. Vendar sem bil prijetno presenečen. Kolo odstira povsem drug način potovanja. Predvsem hitrost je tista, ki ponuja poglede, za katere v avtomobilu ni časa. Tudi kolesarske steze so speljane ločeno od prometa, kar daje kolesarjenju dodaten čar. Avstrijske in Italijanske steze so bile vzorno označene in večinoma asfaltirane, razočarali so nas Švicarji, koder je bilo bolj udobno kolesariti po prometnicah.

Trije nepozabni trenutki s kolesarjenja:

• Med kolesarjenjem med Bolzanom in Meranom smo se vozili skozi sadovnjake. Pripeljali smo do ogromnega sadovnjaka, ki so ga namakali z vodnimi topovi. Najprej smo se obotavljali, potem pa »hajd« pogumno pod osvežilno prho.
• Pogled na potopljen zvonik v kraju Graun.
• Spust s prelaza Reschen, s pogledi proti pogorju Stelvio.

Seveda je za dober vtis s poti potrebna dobra družba, ki tudi tokrat ni zatajila.

Za doživeto popotovanje hvala vsem sotrpinom in Bojanu, ki nas je spremljal v kombiju.

Tomaž

Spomini na zadnjo kolesarsko avanturo – romanje po Tirolski s kratkim skokom v Švico in nadaljevanjem z vožnjo ob Dravi do Slovenije je živ in nepozaben!

Ob prekrasni naravi, urejenih kolesarskih poteh in izjemnih razgledih, mi v spominu ostaja srčna družba prijateljev, v kateri se čutim sprejet in dobrodošel. Kljub občasni utrujenosti in posledično mogoče slabšemu razpoloženju, smo uspeli vzdrževati prijetno vzdušje med seboj in se v težavah vzpodbujali. Lepo je, da se kljub različnosti podpiramo, poslušamo in smo slišani. Ob obujanju spominov in občasnem druženju, pa že planiramo naslednje poti.

Hvala vsem za vaše prijateljstvo!

Franc